Ideja o digitalizaciji gradiv v Arhivu bivše Jugoslavije je dobra. Vendar pri najboljši volji vseh vpletenih bi to trajalo nekaj desetletij.

Pismo o nameri so na sestanku na ministrstvu za kulturo podpisali direktorji arhivov Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter direktorica Hrvaškega državnega arhiva. Direktor Arhiva Jugoslavije bo pismo podpisal naknadno, skladno s pooblastilom nove srbske vlade, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Glavni nameni projekta so digitaliziranje arhivskega gradiva na podlagi mednarodnih in nacionalnih standardov, povečanje njegove dostopnosti v skladu s pravili stroke in nacionalnimi zakonodajami, zagotovitev varnostne kopije in s tem zaščite izvirnega arhivskega gradiva, krepitev arhivskega sodelovanja v regiji z delitvijo in izmenjavo strokovnih in tehničnih resursov ter lažje uresničevanje sporazuma o vprašanjih nasledstva.

Kot so ob tem poudarili, je Arhiv Republike Slovenije v preteklosti že izvajal evidentiranje gradiva v Arhivu Jugoslavije, Diplomatskem arhivu in Vojnem arhivu, nazadnje maja 2013, ko je uspel pridobiti tudi digitalne kopije gradiv iz Arhiva Jugoslavije (predsedstvo in skupščina SFRJ) in Vojnega arhiva (vojaška sodišča, Kraljevina Jugoslavija).

So pa nastale težave s pridobitvijo posebnega dovoljenja v Vojnem arhivu, ki so ga dobili šele po posredovanju slovenskega veleposlaništva v Beogradu in urgenci neposredno pri srbskem ministru za obrambo. Težave so bile povezane predvsem z dostopom do gradiva nekdanjih varnostnih služb.

Današnji sestanek, ki ga je z nagovorom odprl minister Grilc, je bil sicer namenjen reševanju odprtih vprašanj po sporazumu o vprašanjih nasledstva v skladu s prilogo D, ki zadeva arhive. Sestanka se je udeležila tudi visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič.

Grilc je izpostavil, da bi uveljavitev novele zakona o arhivih v Sloveniji pomenila začetek konca izrabljanja arhivskega gradiva iz polpretekle zgodovine. Slednjo sta pri nas zaznamovali predvsem ponarejanje gradiva za potrebe diskreditacije političnih nasprotnikov in jemanje ekskluzivne pravice interpretacije zgodovine skladno z dnevnimi političnimi potrebami, je dejal.

Ministrstvo za kulturo je v sporočilu tudi zapisalo, da so arhivi v Sloveniji trenutno zelo izpostavljena tema, zlasti zaradi bližnjega referenduma o noveli arhivskega zakona, ki bo drugi v dobrih dveh letih. Burna javna razprava je odkrila številne pomanjkljivosti oziroma nedoslednosti pri izvajanju trenutnega arhivskega zakona, pa tudi to, da je bil v Sloveniji znaten delež nekdanje Službe državne varnosti uničen, so dodali.

Uroš Grilc je zaradi tega v marcu prijavil sum protipravnega uničenja tega gradiva. S tega vidika bo po navedbah ministrstva zelo pomemben junijski obisk petih strokovnjakov iz slovenskega arhiva v Arhivu Jugoslavije in Vojnem arhivu v Beogradu. Obisk od 8. do 20. junija naj bi prinesel precej bolj jasne odgovore, koliko in katero od v Sloveniji uničenega gradiva se nahaja v Beogradu in bi ga bilo možno pridobiti.

V Arhivu Jugoslavije bodo iskali gradivo zveznih organov nekdanje Jugoslavije. V Vojnem arhivu pa se nadejajo predvsem najdbe gradiva nekdanjega oddelka za zaščito naroda, Korpusa narodne obrambe Jugoslavije ter gradiva vojaških obveščevalnih služb iz obdobja konca vojne in takoj po vojni. Slovenija ima konkreten seznam fondov Vojnega arhiva, ki jih želijo strokovnjaki pogledati.

V Beograd bodo odšli z nalogo, da čim več tega gradiva pregledajo in reproducirajo sami. Hkrati pa bo obisk tudi podlaga za konkretizacijo zahtev Slovenije po vračanju odnesenega in delitvi skupnega arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo, dodajajo na ministrstvu. (sta)

Arhiv Bosne in Hercegovine