Na Ljubljanskem gradu drevi razstava Jožeta Spacala: Od slutnje groze do erosa

Umetnostni zgodovinar Komelj, ki je za razstavo napisal spremno besedilo, je Spacalu svetoval, da poveže svoja aktualna dela z deli iz prejšnjih ustvarjalnih obdobij. “Ukvarjal sem se s televizijsko scenografijo, slikarstvom z mozaiki in z grafiko. In vsa ta dela so se ves čas mojega ustvarjanja prepletala,” je Spacal pojasnil za STA.

Razstavo uvaja triptih v tehniki mozaika iz leta 1979 z naslovom Slutnja groze, ki podaja tri kompozicije rušenj. Delo, ki je po Spacalovih besedah nastalo leto dni pred Titovo smrtjo, je nakazovalo rušenje slovenskega gospodarstva in sistema nasploh. Navdih za delo je bila Soška fronta, ki je divjala na območju njegovega rojstnega kraja, kar je povezal z takrat aktualnim ideološkim rušenjem.

Rušenje je tudi glavna tema osmih kompozicij, ki jih je ustvaril po napadu na newyorška dvojčka 11. septembra leta 2011. Pri izdelavi mozaika ga je zanimalo razmišljanje ljudi, ki so iz stolpnic skakali v smrt.

Medtem ko rušenje simbolizira smrt, eros predstavlja življenje. Predvsem Spacalova erotična dela so znana po svoji barvitosti. Kot je dejal, je nek francoski kritik ob ogledu njegovih del v Strasbourgu zapisal, da je razstava “praznik barv”. To barvitost bodo po umetnikovih zagotovilih lahko občudovali tudi obiskovalci tokratne razstave, ki bo v treh prostorih Ljubljanskega gradu – Palaciju, Stanovski in Obhodni dvorani – na ogled ponudila okoli 100 del.

Pomemben del razstave predstavlja tudi projekcija televizijske scenografije, je še opozoril Spacal, ki je januarja letos praznoval svoj 75. rojstni dan.

Spacal je umetnik velikega življenjskega Erosa, konkretnosti in jasnine, prečiščene kot po kraški burji. Izhodišče njegovega ustvarjanja je kraška pokrajina s svojo barvitostjo in neuničljivim kamnom; oboje je združil v tehniki mozaika, je ob razstavi zapisal Komelj.

Obenem je umetnik po Komeljevem mnenju prisluškoval tudi dosežkom urbane civilizacije, dilemam časa z družbenimi vrenji in izzivom novih tehnologij ter kot izviren televizijski scenograf ustvarjal likovno učinkovita in hkrati simbolična prizorišča, pri katerih se je s svojimi idejami izkazal kot iznajdljiv in duhovit inovator.

Umetniške instalacije so na razstavi zastopane s fotografijami, v izvirnikih pa na njej zaživi umetnikovo poznejše grafično in zlasti slikarsko delo v akrilni in mozaični izvedbi, je še zapisal Komelj.

Slikar, mozaist in scenograf Jože Spacal, ki se je rodil leta 1939 v Kostanjevici na Krasu, je edinstvenost med slovenskimi likovnimi umetniki dosegel s sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Od leta 1967 do 1995 je deloval kot scenograf na RTV Slovenija, kjer je pripravil več kot 300 scenografij.

Slikarstvo je študiral na akademiji Brera v Milanu, v mozaiku pa se je izpopolnjeval na milanski Visoki šoli za umetnost Castello Sforzesco. Velja za sooblikovalca grafične šole v Ljubljani. Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade doma in v tujini. (sta)

Jože Spacal, Orgazem v erotičnih sanjah, 2013, mozaik