Na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem zahteve o referendumih o lastni neodvisnosti: Škoti bi želeli na svoje, Severnoirci bi se združili z matico, Valižani za referendum po letu 2030

Voditelji vladajočih strank na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem so na današnjem srečanju v Cardiffu zagovarjali pravico do samoodločbe svojih narodov. V memorandumu o soglasju, ki so ga podpisali, so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP navedli, da vlada v Londonu nima pravice ovirati demokracije.

Pomemben del srečanja so bile tudi zahteve po referendumih, na katerih bi prebivalci odločali o prihodnosti zunaj Združenega kraljestva, vendar se časovni načrti posameznih strank razlikujejo. Škotski premier in vodja SNP John Swinney je zahteval referendum o škotski neodvisnosti v prihodnjih petih letih, medtem ko je Michelle O’Neill iz Sinn Féina pozvala britansko in irsko vlado, naj do leta 2030 določita datum referenduma o združitvi Irske. V severnoirskem primeru gre torej za združitev z Republiko Irsko, ne za ustanovitev samostojne severnoirske države.

Previdnejši je valižanski premier Rhun ap Iorwerth: njegova stranka Plaid Cymru je referendum o neodvisnosti v sedanjem parlamentarnem mandatu, ki se izteče leta 2030, izključila, zahteva pa, da pristojnost odločanja o razpisu takšnega glasovanja dobi Wales.

Memorandum tako pomeni skupen politični pritisk za omogočanje ustavnih sprememb, ne pa dogovora o sočasnem izstopu vseh treh delov kraljestva. Voditelji so se sestali kot predstavniki strank, britanska vlada pa je v odzivu poudarila podporo ohranitvi unije in sporočila, da se osredotoča na gospodarsko varnost prebivalcev, ne na nove referendume.