Dolenc: Ukrepanje ECB na podlagi ocen inflacije in tveganj
Nadaljnji koraki Evropske centralne banke (ECB) bodo ob negotovosti, ki jo je povečal konflikt na Bližnjem vzhodu, še naprej temeljili na oceni inflacije in tveganj ter učinku ukrepov denarne politike, pravi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. ECB pričakuje višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast.
“V okoliščinah, ko razplet novega konflikta in obseg njenega učinka na gospodarstvo še ni jasen, smo se člani Sveta ECB odločili, da obrestne mere ponovno ostanejo nespremenjene,” je v današnjem sporočilu po četrtkovi seji sveta zapisal Dolenc.
Ob tem, ko je širše geopolitično in gospodarsko okolje še bolj negotovo kot pretekle mesece, bodo nadaljnji koraki ECB še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike, je navedel. Dodal je, da se bodo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.
Najnovejše makroekonomske napovedi, ki so jih člani sveta obravnavali na seji, kažejo, da bo zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu inflacija v evrskem območju nekoliko višja od predhodnih pričakovanj, gospodarska rast pa nižja.
Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na 2,6 odstotka, kar primarno odraža pričakovani pospešek v energetski inflaciji zaradi visokega skoka cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih. Ob predpostavki normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritvi cen energentov ECB pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 umirila in znašala 2,0 in 2,1 odstotka.
Visoke cene energentov in povišana negotovost bodo predvidoma zaviralno vplivali na gospodarsko aktivnost, ob čemer se bo po oceni ECB realni BDP evrskega območja letos povečal za 0,9 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 1,3 oz. 1,4 odstotka.
“V luči izredne negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu smo člani Sveta ECB poleg osrednje napovedi na tokratni seji obravnavali tudi alternativna scenarija. Ta kažeta, da bi dolgotrajnejša vojna na Bližnjem vzhodu lahko vodila do nadaljnje rasti cen energentov na svetovnih trgih, kar bi – ob odsotnosti odziva denarne politike in ob prisotnosti močnejših učinkov drugega reda – lahko vodilo do višje inflacije na srednji rok,” je zapisal Dolenc.
Tudi na delovanje finančnih trgov je v največji meri vplival začetek vojne na Bližnjem vzhodu. Povečala se je volatilnost in poslabšala likvidnost.
“Tržni udeleženci pričakujejo, da bo na račun porasta cen energentov prišlo do pritiska na povišanje inflacije v evrskem območju, posledično so pričeli v tržne cene vračunavati pričakovanja, da bi lahko Svet ECB v letošnjem letu zvišal ključne obrestne mere. Zahtevane donosnosti državnih in privatnih vrednostnih papirjev so porasle, zmerno so porasle tudi premije za tveganje,” je ugotovitve ECB povzel Dolenc.
Delniški indeksi so upadli. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti pa so finančni trgi v evrskem območju delovali dobro in omogočali dostop do finančnih virov, so ugotovili.
Svet ECB se je na podlagi teh podatkov odločil, da ponovno ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja pri 2,0 odstotka.