DZ sprejel Šutarjev zakon, besedilo je bilo spremenjeno z več amandmaji

DZ je z 59 glasovi za in štirim proti sprejel predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer tudi danes spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD.

Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.

Sprejeti predlog se od prvotnega vladnega razlikuje, saj ga je že v petek precej preoblikoval pristojni odbor DZ. Z danes sprejetimi dopolnili pa so med drugim iz zakona črtali časovno omejitev uporabe nekaterih določb na tri oz. eno leto ter namesto tega določili, da veljajo do ureditve v sistemski zakonodaji. Kot je dejala Andreja Živic (Svoboda), je zadnja verzija zakona bistveno bolj prečiščena in strokovno popravljena.

Poslanci Svobode so na seji poudarjali, da ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, ampak za zakon proti kriminalcem in nasilju. Po besedah Lenarta Žavbija se z njim ureja nekatera vprašanja, ki so bila dolgo spregledana.

Situacija na območju jugovzhodne Slovenije se ni pojavila v zadnjih treh letih, ampak se opozorila, da je treba izboljšati razmere, vrstijo že ves čas obstoja naše države, je opozoril Dean Premik. Po besedah Andreje Rajbenšu je zakon dokaz, da vlada sliši prebivalce jugovzhodne Slovenije in razume njihove probleme.

“Če ne bi ukrepali, bi bilo narobe. Zdaj, ko ukrepamo, ko popravljamo sistem, ki očitno ni več zmožen obvladovati najhujših oblik nasilja, pa se, seveda pričakovano, oglašajo nasprotniki zakona,” je ugotavljala Sandra Gazinkovski. Dodala je, da razume strah Levice, da se gre preveč v smer represije, a da smo danes v realnosti, kjer je določena stopnja represije nujna zaradi zaščite žrtev.

Tudi v SD so predlog zakona podprli. Predrag Baković (SD) pa ga je pospremil z besedo “končno”. Veseli ga, da so končno opredelili problem in se končno iščejo rešitve. Zadovoljen pa je, da so vključeni tudi predlogi in pobude, ki jih je sam skozi leta nizal raznim vladam.

Medtem so v opozicijskih SDS in NSi vladi očitali, da je ukrepala šele po tragičnem dogodku, pred tem pa ni prisluhnila njihovim opozorilom o zaskrbljujočih razmerah v jugovzhodni Sloveniji in je zavračala njihove predloge ukrepov, zavrnila pa je tudi sveženj zakonov, ki so ga predlagali župani regije z izzivi sobivanja z romskim prebivalstvom.

Kritični so bili tudi do postopka sprejemanja zakona. “Takšnega kaosa, kot je bil danes v DZ, še nisem videla,” je ugotavljala Anja Bah Žibert (SDS). Opozorila je, da je glede na prvotno obliko zakona zadnja verzija osiromašena ter da zakon ne vključuje ključnih ukrepov na socialnem področju, poleg tega je izrazila dvom, da se bodo rešitve lahko dejansko izvajale. “Danes smo napovedali podporo zakonu, ne ker dober, ampak ker želimo, da od tega trenutka nimate več izgovorov,” je poudarila Bah Žibert.

Jože Tanko (SDS) je menil, da je nujni postopek, po katerem se zakon obravnava, “odziv na zamujene priložnosti”, pristop koalicije pa da je “odraz kaotičnega stanja v koaliciji”. Opozoril je, da je vsebina obremenjena z velikim nasprotovanjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe, kot tudi zunanjih strokovnjakov. Če bo sprožen ustavni spor in bodo zadeve zadržane ali zavržene, pa bo to pomenilo, da bo zakon neuporaben.

“Mislim, da je velika verjetnost, da se bo to zgodilo,” je menil Tanko, ki sicer v zakonu pogreša kar nekaj zadev. Kot je dejal, nad tožilci ni nobenega nadzora, s predlaganim zakonom pa se tudi v ničemer ne zamejuje rokov, ne v tožilskih ne v sodnih postopkih.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je ugotavljal, da je med tistim, kar je predsednik vlade Robert Golob obljubil v Novem mestu, in tem, kar je bilo danes sprejeto, velika razlika. Ob tem pa je ugotavljal, da pravzaprav nihče ne ve, kaj bo iz zakona nastalo in kako se bo izvajal. Kot enega ključnih problemov je izpostavil, da nismo vsi enaki pred zakonom. “Moja podpora temu zakonu je zgolj gesta iskrene dobre volje,” je pojasnil. Novelo so sicer podprli vsi prisotni poslanci NSi.

V koalicijski Levici so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da v nadaljnjem postopku ne bodo sodelovali in jih tudi pri glasovanju ni bilo v dvorani. V poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov so bili proti zakonu. Zakonu je nasprotoval tudi samostojni poslanec Miha Kordiš.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon, ki ga je sprejel DZ po nujnem postopku, so poslanci med zakonodajnim postopkom dopolnjevali in spreminjali. STA objavlja posodobljeni seznam ključnih ukrepov, ki posegajo na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje.

VARNOSTNI UKREPI

Vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe

Zakon daje policiji pooblastilo, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

V 12 urah po zaključku pregleda morajo izdelati poročilo in ga poslati generalnemu direktorju policije ter direktoratu, pristojnemu za nadzor policije pri ministrstvu za notranje zadeve.

Tehnični nadzor varnostno tveganih območij

Policija bo imela po zakonu možnost uporabe tehničnih sredstev za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost za takšno ogroženost. Snemanje lahko med drugim poteka iz vozila, drona, zgradbe.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete, statistični podatki o kaznivih dejanjih in prekrških, podatki o varnostnih intervencijah ter druge strokovne ocene tveganj, določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi. Tudi preiskovalni sodnik odloči o ukrepu nemudoma v največ 24 urah.

Policija mora območja nadzora označiti, posnetke, ki ne bodo uporabljeni za dokazovanje prekrškov ali kaznivih dejanj ter identificiranje storilcev, bodo morali zbrisati najpozneje v 30 dneh.

Varnostne akcije (racije)

Policisti smejo na varnostno tveganih območjih opravljati varnostne akcije z namenom preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerimi se lahko ogrozi življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali premoženje. Odredi jo direktor policijske uprave ali generalni direktor policije.

Gre za časovno omejeno operacijo, ki ne sme presegati treh ur, če gre za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, pa do šestih ur.

Optična prepoznava registrskih tablic

Na varnostno tveganih območjih bo policistom omogočena uporaba tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, za avtomatsko obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar gre za ogrožanje življenja ali zdravja z orožjem ali nevarnimi predmeti.

Ukrep s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave oziroma generalni direktor policije. Policija odredbo pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko odredbo tudi razveljavi.

Policija lahko za potrebe izvajanja tega ukrepa primerja osebne podatke, pridobljene na podlagi optične prepoznave registrske tablice vozila z evidencami kaznivih dejanj, prekrškov, iskanih in pogrešanih oseb, groženj delavcem policije, operativnih informacij, evidenco iskanih in najdenih predmetov, izdanih odredb za prepoved približevanja, oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah, odrejenih ukrepov sodišč in evidenco registriranih vozil.

Sistem je prepovedano uporabljati za obrazno prepoznavo in se ne sme uporabljati za vsesplošni nadzor cestnega prometa.

Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic je bilo že uzakonjeno leta 2018, a je ustavno sodišče to določilo pozneje odpravilo.

Javni red in mir

Zakon uvaja nova pooblastila za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Če je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja ali prekrška zoper javni red in mir, ji policisti ukažejo takojšnjo odstranitev iz gostinskega lokala in njegove okolice, in sicer najmanj 200 metrov od lokala.

Osebi, ki je bila v zadnjih dveh mesecih pred policijskim postopkom že odstranjena iz gostinskega obrata, ob ponovni kršitvi javnega reda in miru ali utemeljenem sumu, da je ponovno storila kaznivo dejanje v prostorih tega gostinskega obrata ter je pričakovati, da bo s kršitvami nadaljevala, odredijo prepoved približevanja gostinskemu
obratu za največ eno leto.

V primerih množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov dve ali več prepovedanih dejanj hkrati smejo policisti z ustno odredbo odgovorni osebi odrediti takojšnjo začasno zaprtje gostinskega obrata, hkrati pa lahko odredijo prepoved zadrževanja oseb v okolici 200 metrov od lokala. Ta ukrep lahko traja največ šest ur in se šteje kot stopnjevalni ukrep za zagotovitev javne varnosti ob začasnem zaprtju in prepovedi zadrževanja v okolici.

Za ta ukrep se vzpostavi tudi posebna evidenca.

UKREPI S PODROČJA PRAVOSODJA

Daljši pripor

Po dosedanji ureditvi zakona o kazenskem postopku pripor po vložitvi obtožnice lahko traja največ dve leti. Če v tem času obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, se pripor odpravi. Šutarjev zakon pa dopušča vrhovnemu sodišču pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora, da lahko izjemoma pripor podaljša za največ eno leto, skupaj bi pripor torej trajal največ tri leta. Pri odločitvi bo sodišče upoštevalo naravo, težo in način izvršitve kaznivega dejanja.

Višje kazni za nasilništvo

Zaostrujejo kazni za kaznivo dejanje nasilništva po 296. členu kazenskega zakonika. Za osnovno obliko kaznivega dejanja je danes predpisana kazen od nič do dveh let zapora, po Šutarjevem zakonu pa bi bila od šestih mesecev do treh let zapora. Za hujše oblike, na primer hudo ponižanje več oseb ali lahko telesno poškodbo oškodovanca pa se kazen z do treh let dviguje na od enega do petih let zapora.

Pregon po uradni dolžnosti

S posegom v kazenski zakonik uvaja pregon kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 122. členu ter ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 127. členu zakonika po uradni dolžnosti, in ne več na predlog žrtve oziroma oškodovanca.

Bagatelna kraja

Kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti se prekvalificirajo v prekrške. Globe so odvisne od zneska od 150 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša do vključno 100 evrov, do globe v višini 750 evrov ob škodi v višini do 500. Z globo do 1500 evrov pa lahko kaznujejo storilca, ki je že bil pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

Brezplačna pravna pomoč

Zakon omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec določenega prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv. To ne velja za mladoletne prosilce, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.

Zakon tudi omejuje brezplačno pravno pomoč za svetovanje in zastopanje v zadevah, v katerih je bil prosilcu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti.

Postopki dodelitve brezplačne pravne pomoči, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso bili pravnomočno končani, se dokončajo v skladu z doslej veljavno zakonodajo.

UKREPI NA PODROČJU ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA IN DAVČNE IZVRŠBE

Poenostavljen začasni zaseg premoženja

Če bo uslužbenec Finančne uprave RS (Furs) zaznal znaten razkorak med vrednostjo premičnega premoženja, s katerim razpolaga fizična oseba, in njenimi dohodki bo lahko to premično ali finančno premoženje na licu mesta začasno zasegel.

V 30 dneh po zasegu Furs začne postopek nadzora in v šestih mesecih od začetka postopka izda odločbo. Če postopka ne začne ali odločbe ne izda v predvidenem roku, se premoženje vrne.

Izvršba na denarne socialne prejemke za izterjavo glob za prekrške

Posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo, ima možnost dodelitve denarne socialne pomoči v naravi.

Upravičencu se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok upravičenca neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka osnovne šole. Prav tako se socialna pomoč tako izplačuje tri mesece, če upravičenec ne zagotovi vključitve otroka v vrtec, pa bi ga na podlagi mnenja centra za socialno delo moral.

Prav tako se mu izplačuje v naravi, če je posameznik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje.

POSEGI V SOCIALNO VARSTVO

Mladoletni starši

Zakon določa obveznost centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev. Preučiti bodo morali, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je potreben odvzem otroka staršem. Presodijo tudi, ali je treba vložiti predlog za postavitev otroka pod skrbništvo za mladoletnega starša ali novorojenega otroka.

Če je mladoletni starš mlajši od 15 let, center za socialno delo sodišču predlaga postavitev pod skrbništvo. Predlaga mu tudi, da se za skrbnika imenuje center za socialno delo.

Center tudi ugotavlja, ali je treba družinske prejemke tem staršem zagotavljati v materialni obliki.

UKREPI V OBČINAH Z ROMSKIMI NASELJI

Poraba sredstev za t. i. romske občine

Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov, ki so v pristojnosti občine in so namenjeni zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja v lokalni skupnosti zaradi posebnih okoliščin.

Javna dela

V občinah z evidentiranimi romskimi naselji, ki iz tega naslova dobivajo dodatna sredstva, morajo izvajalci javnih del zagotoviti vsaj 10 odstotkov teh javnih del za zaposlovanje Romov.