Z dnevom suverenosti se bomo v soboto spomnili odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije
Z osrednjo slovesnostjo v Medvodah bosta Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever v soboto obeležili dan suverenosti. Na praznik se spominjamo odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pred 34 leti, ko je Slovenija po mnenju večine aktivnih udeležencev v procesu osamosvajanja dokončno postala suverena država.
Februarja 1987 so slovenski razumniki v znameniti 57. številki Nove Revije predstavili t. i. slovenski nacionalni program. Zahteve po opustitvi enopartijskega komunističnega sistema, demokratizaciji in lastni državi so se v naslednjih letih krepile in aprila 1990 pripeljale do prvih demokratičnih volitev, po katerih je vlado prevzela koalicija Demos.
Skupaj z novo vlado so stekle intenzivne priprave na osamosvojitev. 23. decembra 1990 so se volivci na plebiscitu izrekli za samostojno državo, na podlagi rezultatov pa je slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan pozneje je Slovenija na Trgu republike v Ljubljani slovesno razglasila samostojnost in neodvisnost.
A s tem se niso strinjale takratne oblasti Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), iz katere je Slovenija izstopala. Že naslednji dan so proti mejnim prehodom Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko krenile enote jugoslovanske vojske (JLA), da bi “zavarovale enotnost SFRJ”. Temu se je uprlo vodstvo novo nastajajoče države in sledil je neizbežen spopad slovenske Teritorialne obrambe in policije JLA z enotami JLA.
Deseti dan vojne, 7. julija 1991, so ob posredovanju Evropske skupnosti Slovenija, Hrvaška (ki je prav tako hotela iz SFRJ) in vodstvo SFRJ v Beogradu dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi projekta osamosvojitve, ki so ga povzeli v t. i. Brionski deklaraciji. A še preden se je omenjeni rok iztekel, so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so stekli pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.
Zadnje podrobnosti umika JLA so bile dogovorjene na dodatnih pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, na katerih je bil rok podaljšan do 25. oktobra.
Zadnji vojak koprsko luko zapustil 25. oktobra ob 23.45
JLA se je iz Slovenije začela umikati že 20. oktobra, kot zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela okoli tisoč vojakov. V naslednjih dneh so pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji, 25. oktobra pa tudi malteški trajekt Venus in vojaški trajekt PO-9. Slednja dva sta vkrcala še zadnje vojake JLA, ki so koprsko luko zapustili istega dne ob 23.45. Kot zadnji je slovensko morje sicer zapustil trajekt Venus v prvih minutah 26. oktobra 1991.
Od takrat naprej so za varnost države skrbele slovenske obrambne sile, za notranjo varnost pa slovenska policija in drugi organi novonastale države.
Kot je zapisano na spletni strani Zveze policijskih veteranskih društev Sever – Združenja Sever je bil odhod zadnjega vojaka JLA zaključek oborožene obrambe procesa slovenske osamosvojitve. “Z njim je proces osamosvojitve prešel v zaključno fazo, ko je bilo treba le še pridobiti mednarodno priznanje nove države,” je zapisano.
Državni praznik, ki pa ni dela prost dan
Leta 2014 sta Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever predlagala, da državni zbor 25. oktober razglasi kot dan suverenosti, ki naj bo dan spomina na čase enotnosti, ponosa in samozavesti na vse, kar nas je kot narod ohranjalo skozi stoletja.
Leto pozneje je pobuda dobila široko podporo v DZ. Gre za državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Kot je bilo zapisano v predlogu za uvedbo praznika, je njegov namen poudariti in utrjevati pomen suverene države. “25. oktober namreč predstavlja dan, ko je Slovenija ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo ponosni tudi danes,” je pisalo. Dodano je, da je cilj praznika opozarjati na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost.
Dan suverenosti je vsakih pet let vključen v koledar državnih proslav, ko osrednja državna slovesnost poteka v Kopru. Naslednjič bo kot tak obeležen leta 2026, ko bo njegovo organizacijo prevzel koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Letos osrednjo državno slovesnost pripravljata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever. Potekala bo v soboto ob 18. uri v Športni dvorani Medvode.
Osrednji govornik bo dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar, v videu sporočilu pa bo zbrane nagovorila tudi sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Beti Hohler.
Slovesnost se bo poleg spomina na odhod zadnjega vojaka JLA osredotočila predvsem na sedanjost in bo kritično presojala pojem suverenosti skozi etiko, pravo, mednarodno politiko, gospodarstvo in kulturo, “torej skozi temeljne elemente nacionalne samobitnosti”. “Tako retorična vprašanja o suverenosti izzvenijo kot opomin, da je suverenost večplastna in smo zanjo, poleg politike, vsi odgovorni,” so zapisali v vabilu na proslavo.