Slovenska raziskovalca sodelujeta pri raziskovanju vesolja z novim teleskopom v Čilu
Mednarodni raziskovalci, tudi Slovenca Gregor Traven in Janez Kos, so s teleskopom Vista v Čilu ugledali prvo svetlobo in uspešno zajeli prve znanstvene podatke. Z inštrumentom so zagnali do sedaj največji spektroskopski pregled južnega nočnega neba, ki bo omogočil izjemno natančne vpoglede v nastanek zvezd, galaksij in naravo temne snovi.
V sklopu mednarodnega projekta 4MOST je 18. oktobra štirimetrski teleskop Vista Južnega evropskega observatorija ponovno zaživel z novimi inštrumenti, novim sistemom leč ter najnovejšimi tehnologijami zajema spektrov z optičnimi vlakni, so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Po 15 letih načrtovanja in izvedbe številnih strojnih komponent ter programske opreme so astronomi ugledali prvo svetlobo, trenutek, ko je inštrument pripravljen na začetek zajemanja znanstvenih podatkov. S tem je 4MOST začel zadnjo fazo intenzivnih priprav na prvi petletni sklop opazovanj nočnega neba, ki se začne spomladi prihodnje leto, so zapisali v sporočilu za javnost.
Med več kot 700 raziskovalci z vsega sveta pri projektu sodelujeta tudi raziskovalca Gregor Traven in Janez Kos s fakultete za matematiko in fiziko, ki imata glavno vlogo pri načrtovanju opazovanj, analizi podatkov ter posebnih študijah večkratnih zvezd.
Kot so navedli na fakulteti, teleskop ne snema preprosto slik nočnega neba, temveč za vsak izbran objekt posname njegov spekter, to pomeni, da izmeri količino svetlobe v vsaki posamični barvi oz. v vsakem majhnem območju elektromagnetnega sevanja. S posnetki spektrov nebesnih teles, kot so zvezde in oddaljene galaksije, bo astronomom omogočil meritve njihove temperature, hitrosti, vrtenja, kemične sestave in ostalih lastnosti, ki so pomembne za razumevanje nastanka planetov in zvezd, črnih lukenj, rasti in razvoja galaksije, v kateri živimo, ter tudi narave temne snovi in temne energije, so zapisali.
Projekt po njihovih navedbah omogoča “najbolj zmogljiv pregled južnega nočnega neba”. V enem samem opazovanju lahko hkrati zajame spektre kar 2400 objektov v vidnem polju s premerom pet polnih lun in s tem revolucionarno pospeši zbiranje podatkov o vesolju, so poudarili. Glede na naravo objektov zna 4MOST tudi prilagoditi način opazovanja in ločljivost spektroskopov, da v enem pogledu čim bolje izkoristi čas in zahteve različnih znanstvenih ciljev. Tako lahko na primer opazuje peščico zelo redkih objektov ter hkrati stotine zvezd ali galaksij za statistične študije njihove populacije.
Gradnja teleskopa se je začela leta 2010. Načrtovalo in gradilo ga je združenje 30 univerz in raziskovalnih ustanov v Evropi in Avstraliji pod vodstvom astrofizikalnega inštituta Leibniz iz Potsdama v Nemčiji.
S prvimi posnetki spektrov je 4MOST zdaj potrdil svoje zmogljivosti sočasnega opazovanja velikega števila zelo različnih objektov preko velikega vidnega polja. Najbolj vpadljivo nebesno telo na posnetku prve svetlobe je podolgovata galaksija NGC253, imenovana tudi Kipar, ki je poleg Magellanovih oblakov (pritlikavi galaksiji v naši neposredni bližini) navidezno največja galaksija na južnem nebu, trenutno pa doživlja znatno rojevanje novih zvezd.
Naslednji izrazit objekt je kroglasta kopica NGC288, zelo gosta skupina okoli 100.000 zelo starih zvezd, ki je na obrobju naše galaksije. Nastala je pred približno 13,5 milijarde let v najbolj zgodnjem obdobju razvoja galaksije, njene zvezde vsebujejo prvinsko mešanico snovi, ki skoraj ne vsebuje atomov, težjih od vodika ter helija. Poleg teh dveh objektov so optična vlakna v vidnem polju šestkotne oblike zajela tudi spektre območij nastanka zvezd – zvezdnih porodnišnic, aktivno jedro oddaljene galaksije, na stotine zvezd naše galaksije in mnogo galaksij z najbolj oddaljenih koncev vesolja, so še sporočili s fakultete.