Trump Rusiji dal deset dni za premirje v Ukrajini, a Trumpov ultimat Putinu je zgolj jalova gesta brez realnega učinka

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu danes dal deset dni za dosego premirja v Ukrajini, v nasprotnem primeru pa Moskvi zagrozil s sankcijami in visokimi carinami. V pogovoru z novinarji na krovu predsedniškega letala na poti s Škotske je tako potrdil skrajšanje prvotnega roka, ki bi se sicer iztekel 2. septembra.

Trump je pred tem v ponedeljek napovedal skrajšanje roka na “10 do 12 dni”.

Prvoten 50-dnevni rok, ki ga je najavil pred dvema tednoma, v nasprotju s Trumpovimi željami namreč ni vplival na potek vojne.

V času od njegove grožnje sta sicer Ukrajina in Rusija prejšnji teden opravili tretji krog pogajanj v Istanbulu, ki pa v skladu s pričakovanji ni prinesel preboja v smeri končanja konflikta. Strani sta se na kratkem srečanju dogovorili le o novi izmenjavi ujetnikov. Medsebojni napadi se odtlej nadaljujejo.

V najnovejših nočnih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj 26 ljudi, več deset je ranjenih. Največ mrtvih so zabeležili v regiji Zaporožje, kjer je bilo po navedbah regionalnih oblasti ubitih 17 ljudi. O smrtni žrtvi napada z dronom so danes poročali tudi iz Rusije.

A resni politični analitiki so jasni. Ameriški predsednik Donald Trump je predvsem poskrbel za novo medijsko pozornost s tem, ko je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil desetdnevni ultimat za dosego premirja v Ukrajini, v nasprotnem primeru grozi z novimi sankcijami in carinami. A že na prvi pogled je jasno, da ta diplomatski blef nima pravega dometa in realne podlage. Putin se po več kot dveh letih brutalne vojne in desettisoče žrtvah ne bo kar tako odpovedal ozemljem, ki jih Rusija de facto nadzoruje in jih je tudi formalno anektirala po izvedbi t. i. referendumov.

Trumpov ultimat je zato bolj predstava za domačo javnost kot resna zunanjepolitična poteza. V očeh Kremlja je to zgolj še ena v nizu provokacij, ki ruski politični vrh še dodatno utrjuje v prepričanju, da z Zahodom ni mogoče doseči nikakršnega kompromisa. Putin si namreč ne more privoščiti umika iz Donecka, Luganska, Hersona ali Zaporožja, ne samo zaradi strateških interesov, temveč tudi zaradi notranjepolitične stabilnosti in propagandnega aparata, ki že dve leti gradi narativ o zgodovinski “ponovni združitvi” teh regij z Rusijo.

Grožnje z novimi sankcijami in carinami pa Moskve ne morejo več bistveno prizadeti. Rusija se je v veliki meri že prilagodila zahodnim pritiskom, okrepila trgovinske vezi z Azijo, predvsem Kitajsko in Indijo, in našla alternative za večino kritičnih dobrin. Poleg tega takšna enostranska retorika, brez širše diplomatske koalicije, še dodatno razkrije Trumpovo izolacionistično logiko, ki ne gradi zavezništev, temveč jih spodkopava.

Če Trump resnično želi mir v Ukrajini, bo moral poseči po bolj kompleksnih rešitvah, ne pa po bombastičnih ultimatumih, ki morda prinesejo aplavz na volilnih zborovanjih, a nikakor ne vplivajo na realnost same vojne.