Logarjanska interpelacija proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju je že vnaprej obsojena na neuspeh, s tem si tudi NSi strelja v koleno

Interpelacija proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ki sta jo družno podpisali Logarjeva stranka in Nsi, je politično gledano že vnaprej obsojena na neuspeh – in to iz preprostega razloga: koalicija ima v Državnem zboru trdno večino. Gre torej za navidezno ofenzivo brez realnega dosega, klasičen primer političnega manevra, ki nima cilja v vsebinski odgovornosti, ampak zgolj v lovu na medijsko pozornost. V resnici je ta interpelacija čista predstava za javnost, cenen PR-teater, s katerim želita NSi in Logar na silo ostati v medijski sliki in zakriti lastno vsebinsko praznino.

Še posebej zaskrbljujoče pa je, da se NSi, nekoč jasna politična identiteta, zdaj javno pajdaši z Anžetom Logarjem – političnim oportunistom brez prave smeri, ki svojo nekredibilno “demokratsko” znamko gradi med puhlicami in egom, večjim od dejanskega vpliva. To zavezništvo brez vsebine bo tudi NSi pustilo praznih rok, še dodatno bo izgubila verodostojnost tako na desnici kot v centru, volivci pa nikoli ne pozabijo oportunizma in pomanjkanja hrbtenice.

Ta interpelacija ni nič drugega kot golo trošenje časa državnega zbora in političnih resursov za nekaj, kar nima nobene možnosti za uspeh. Če bi šlo res za vsebino, bi interpelacijo tudi s podpisi podprla širša opozicija. Tako pa imamo pred sabo sliko dveh minornih strank brez identitete in ki brez prave podpore mešata meglo in računata, da bo javnost pozabila, kako dolgo njuni predstavniki že sami podpirajo sistem, proti kateremu zdaj igrata brezvezno politično dramo. To ni resna opozicija. To je samopromocijski performans iz obupa.