(Donald Trump – najbolj kontroverzen predsednik ZDA se vrača v Belo hišo) Trump na prvi dan mandata napovedal številne izvršne ukaze, skupaj z Melanio pa sta že izdala lastni kriptovaluti
Kontroverzni poslovnež Donald Trump, ki je po porazu na volitvah leta 2020 lani prepričljivo osvojil nov mandat, bo po današnji inavguraciji uradno zasedel položaj predsednika ZDA. Po zmagi na volitvah je z nekaterimi napovedmi že dvignil precej prahu. Njegov drugi mandat nekateri pričakujejo z navdušenjem, drugi pa z veliko mero zaskrbljenosti.
Republikanec Donald John Trump, ki bo junija dopolnil 79 let, je novembra leta 2016 presenetil ves svet, ko je na predsedniških volitvah premagal favorizirano kandidatko demokratov Hillary Clinton in postal 45. predsednik ZDA.
Novembra 2020 je nato izgubil proti Joeju Bidnu, čeprav poraza ni nikoli priznal. Lani pa je eden najbolj ekscentričnih in zloglasnih voditeljev v zgodovini ZDA premagal demokratko Kamalo Harris in si zagotovil vrnitev v Belo hišo.
Rodil se je 14. junija 1946 v New Yorku. Njegova mati Mary Anne MacLeod je bila potomka škotskih, oče Fred Trump pa nemških priseljencev. Donald je leta 1971 prevzel družinsko nepremičninsko podjetje in ga preusmeril v gradnjo nebotičnikov, hotelov, igralnic in igrišč za golf.
Po očetovi smrti leta 1999 je dobil del obsežne zapuščine in si tako opomogel po vrsti poslovnih neuspehov. Ob tem je začel tudi s stranskimi dejavnostmi – slovel je po lastništvu lepotnih tekmovanj, bil je voditelj resničnostne oddaje Vajenec. Ves čas se je pojavljal v medijih, kljub več sumljivim poslom pa je veljal za uspešnega poslovneža.
Trump je poročen z Američanko slovenskega rodu Melanio Trump, s katero imata 18-letnega sina Barrona. Pred tem je bil že dvakrat poročen, poleg Barrona ima še štiri otroke ter osem vnukov in vnukinj.
Donald Trump je že pred vstopom v politiko veljal za kontroverzno osebnost, predsedniški položaj pa je leta 2017 prevzel kot edini v zgodovini ZDA, ki pred tem ni imel izkušenj z nobenega nivoja državne uprave ali vojske.
Svoj prvi mandat je po izvolitvi na krilih konservativnega populizma med drugim začel z odpravljanjem okoljskih in davčnih regulacij ter enostranskim odstopom ZDA od več mednarodnih sporazumov. Ob tem so redno deževale javne žalitve, Trumpu nenaklonjeni mediji pa so postali sovražniki ljudstva.
V letih 2017, 2018 in 2020 je dobil priložnost za imenovanje treh vrhovnih sodnikov, kar je izkoristil za oblikovanje konservativne večine na vrhovnem sodišču. To je kasneje privedlo do odprave pravice do splava po celotnem ozemlju ZDA, ki je bila v veljavi od leta 1973.
Njegov prvi mandat je zaznamovala tudi pandemija covida-19, pri čemer so ga številni obtožili prepočasnega odzivanja.
Na področju zunanje politike v nasprotju s svojimi predhodniki še naprej nasprotuje ameriškim intervencijam po svetu, kritiziral je tudi zvezo Nato in sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko, ki jo bo v drugem mandatu očitno še zaostril.
Trump je tudi edini predsednik ZDA, ki je bil kar dvakrat deležen poskusa odstavitve s položaja oz. ustavne obtožbe – leta 2019 zaradi zlorabe pooblastil in oviranja dela kongresa ter leta 2021 zaradi spodbujanja nasilnega upora. Senat ga je v obeh primerih oprostil.
Vrhunec Trumpove zloglasnosti je nastopil ob koncu njegovega mandata, ko ni želel priznati poraza na predsedniških volitvah novembra 2020 proti demokratu Joeju Bidnu in ni pristal na mirno predajo oblasti. Trdil je, da gre za goljufije, in skušal izpodbijati izide.
To je na koncu privedlo do napada na Kapitol, ko so Trumpovi podporniki 6. januarja 2021 vdrli v poslopje kongresa ZDA, da bi skušali preprečiti potrjevanje izidov volitev. Trump je bil zaradi poskusa sprevračanja izida volitev obtožen, vendar mu je nato vrhovno sodišče ZDA priznalo delno imuniteto. Po oceni posebnega tožilca Jacka Smitha bi bil sicer lahko tudi obsojen, če lani ne bi bil znova izvoljen na položaj.
Več analitikov in politikov je v tej luči menilo, da je Trumpa pri kandidaturi za predsednika poleg maščevanja motiviralo tudi dejstvo, da mu bo vrnitev na oblast omogočila vpliv na sodne procese. Teoretično mu je namreč grozilo več kot 600 let zapora.
Trump je bil pred volitvami vpleten v štiri odmevne sodne procese – med drugim se je pred sodiščem znašel tudi zaradi ponarejanja dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki Stormy Daniels za molk o spolnem odnosu, izrečen pa mu je bil t. i. brezpogojni odpust, kar pomeni, da jo je odnesel brez kazni.
Sam je vse obtožbe označil za lov na čarovnice in še naprej trdi, da je šlo za politični pregon. Trump je sicer kandidiral za nov mandat kot edini nekdanji predsednik ZDA, ki je bil pravnomočno obsojen, saj je bil maja lani spoznan za krivega ponarejanja poslovne dokumentacije.
Novi predsednik ZDA je še pred uradnim prevzemom mandata dvignil veliko prahu, med drugim z vojaškimi grožnjami zaveznicam ter pobudami za priključitev Kanade in Grenlandije, za prevzem nadzora nad Panamskim prekopom in preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv.
Razburil je tudi s svojim izborom kandidatov za nekatere ključne položaje, denimo s predlogom za imenovanje Roberta Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravstvo, nekdanjega televizijskega voditelja Peta Hegsetha za obrambnega ministra in Kasha Patela za direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI.
Zaskrbljenost je poleg tega v nekaterih krogih povzročilo Trumpovo tesno sodelovanje z milijarderjem Elonom Muskom, ki je izdatno financiral njegovo predvolilno kampanjo in se zlasti prek svojega omrežja X vse bolj aktivno vključuje v politiko.
Po mnenju več analitikov bi lahko bil Trumpov drugi predsedniški mandat še bolj sporen od prvega. Zlasti s strani njegovih političnih nasprotnikov je bilo med kampanjo slišati tudi, da Trump pomeni grožnjo za demokracijo, vendar kljub vsem škandalom in spornim izjavam ohranja številne zveste podpornike.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo, dan pred prisego, na zborovanju svojega gibanja MAGA napovedal “konec ameriškega propada”. Takoj po prisegi namerava podpisati številne izvršne ukaze, ki bodo po njegovih besedah razveselili Američane, poročajo tuje tiskovne agencije.
78-letni republikanec je na burnem zborovanju v areni Capitol One v Washingtonu, ki je potekalo v slogu kampanje, svojim privržencem obljubil, da bo od prvega dne vrnitve v Belo hišo deloval z zgodovinsko hitrostjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Jutri opoldne se bodo zagrnile zavese po dolgih štirih letih ameriškega propadanja in začeli bomo povsem nov dan ameriške moči in blaginje,” je dejal Trump.
Napovedal je, da bo odpravil vse krize, s katerimi se soočajo ZDA. “Videli boste izvršne ukaze, ki vas bodo zelo razveselili,” je še dejal zbranim.
Trumpu se je na odru pridružil milijarder Elon Musk, ki bo vodil novoustanovljeni urad za izboljšanje učinkovitosti vlade (Doge). Poleg Muska bo na čelu še Vivek Ramaswamy, ki je bil eden od republikanskih predsedniških kandidatov. Kljub imenu pa Doge ne bo uradno urad vlade, temveč bo šlo za posvetovalno telo, pojasnjuje britanski BBC.
Večji del govora je Trump namenil nezakonitim migracijam. Tako je napovedal, da se bo po njegovi prisegi končala “invazija na naših mejah”. Vsi kršitelji pa bodo “tako ali drugače na poti nazaj domov”, je dodal. Republikanec je sicer v preteklosti večkrat govoril o največjem načrtu deportacij v zgodovini ZDA.
Novoizvoljeni ameriški predsednik je v svojem govoru ob “veliko” izvršnih ukazih obljubil konec “transspolne norosti”, zveznim državam pa vnovičen prevzem nadzora nad izobraževanjem. Okrepiti namerava še programe umetne inteligence, dati na voljo dokumentacijo o umoru Johna F. Kennedyja leta 1963, vojski pa bo naročil postavitev protiraketnega ščita Iron Dome, kakršnega ima na primer Izrael.
Odpraviti namerava še politike raznolikosti, enakosti in vključevanja v vojski. Predvidoma bo Trump pomilostil tudi napadalce na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih sam sicer označuje za talce in politične ujetnike.
Po pričakovanjih naj bi Trump danes podpisal več kot 200 izvršnih odredb, med njimi izvršne ukaze, ki so pravno zavezujoči, medtem ko nekatere druge, denimo razglasitve, ponavadi niso. Da novoizvoljeni predsedniki ob nastopu mandata sprejmejo več izvršnih ukazov, ni novost, vendar bo po pričakovanjih Trump danes podrl rekord v številu. Več jih bo po pričakovanjih izpodbijanih na sodišču, še piše BBC.
Donald Trump, ki bo danes v Washingtonu prisegel na položaj predsednika ZDA, je konec tedna izdal svojo uradno kriptovaluto $Trump. V soboto je enako storila tudi bodoča prva dama ZDA Melania Trump in izdala kriptovaluto $Melania, poroča britanski BBC.
Po podatkih spletne strani CoinMarketCap je bila skupna tržna vrednost kriptovalute $Trump ocenjena na okoli 12 milijard dolarjev (11,6 milijarde evrov), medtem ko je vrednost kriptovalute $Melania znašala okoli 1,7 milijarde dolarjev (1,6 milijarde evrov), navaja BBC.
Na uradnih spletnih straneh obeh kriptovalut je sicer navedeno, da kriptovaluti nista naložbena priložnost ali vrednostni papir.
Sprva je bilo izdanih okoli 200 milijonov žetonov Trumpove kriptovalute. Dodatnih 800 milijonov pa jih bo izdanih v naslednjih treh letih.
Kripto vlagatelj Nick Tomaino je prek družbenih omrežjih opozoril na dejstvo, da ima Trump v lasti 80 odstotkov kovancev, prodajo pa so začeli le nekaj ur preden bo prisegel na položaj predsednika ZDA. Meni, da gre za plenilsko potezo, zaradi katere bodo mnogi verjetno oškodovani, ga povzema BBC.
Tako $Trump kot $Melania veljata za t. i. meme kovanca. Ti se uporabljajo za povečanje priljubljenosti viralnega internetnega trenda ali gibanja, a ker nimajo notranje vrednosti, so izredno nestabilne naložbe. Takšni digitalni žetoni so znani po tem, da jim imetniki s pomočjo oglaševanja, ki sproži val navdušenja, dvignejo vrednost, preden jo prodajo na trgu. Pozni kupci pa nato, ko cena strmoglavi, preračunavajo izgube, poroča Forbes Slovenija.