Dobrodošli v Golob-Orwellovsko leto 2025: Višji RTV prispevek, novi davki, discipliniranje neposlušnih medijev in uvedba policijske države

Rtv-prispevek se z novim letom zvišuje za deset odstotkov oz. za 1,27 evra, tako da bo znašal 14,02 evra. Prispevek je bil nespremenjen vse od leta 2012, ko so njegovo višino določili pri 12,75 evra.

Vlada je odlok o zvišanju prispevka potrdila avgusta. Želela je namreč ravnati kot odgovorna ustanoviteljica javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Kot so sporočili z vlade po potrditvi odloka, se zavedajo stanja v zavodu. “Ne nazadnje tudi ta prispevek zadnjih 12 let ni bil spremenjen, nobena vlada se s tem ni znala soočiti in vemo, kaj vse se je v 12 letih spremenilo,” je takrat dejal podpredsednik vlade Matej Arčon, pristojen za komuniciranje.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je priznala, da so se za zvišanje prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih. Tako po njenih kot po Arčonovih zagotovilih se vlada zaveda, da zvišanje prispevka ne bo rešilo vseh težav, in da sta zelo pomembni tudi organizacija in sanacija zavoda.

Vlada poudarja, da je RTVS največji kulturni in javni medijski zavod, ki ima ob informativnem programu tudi druge naloge, kot so denimo razvedrilo in izobraževanje ter ponudba kakovostnih vsebin s področja kulture, športa, znanosti, mednarodne politike, podjetništva in prostovoljstva. Prav tako so naloge RTVS varovanje arhivskega gradiva ter izvajanje glasbene in filmske produkcije.

Po opozorilu ministrice financiranje ni edina težava RTVS, saj so potrebne tudi organizacijske spremembe. Te naj bi uvedla novela zakona o RTVS, izhodišča zanjo pa so že potrjena. Novela naj bi zagotovila še večjo preglednost pri upravljanju in nadzoru, hkrati pa tudi finančno neodvisnost. Prav tako naj bi krepila neodvisno delovanje organov in uredniških struktur.

Izhodišča sprememb ob tem predvidevajo boljše upravljanje javnega zavoda z bolj jasno razdelitvijo pristojnosti med upravo in finančnim odborom. Hkrati naj bi uvedli obvezno notranjo in zunanjo revizijo. Ne nazadnje želijo razširiti obseg javne službe in vanjo vključiti glasbeno produkcijo. Z namenom, da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost, pa bodo preučili tudi različne modele financiranja.

Od danes se uporabljajo novele petih davčnih zakonov, ki s ciljem večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prinašajo ugodnosti za privabljanje kadrov, zagonska podjetja in naložbe. Poleg tega se zaostrujejo pogoji za normirance, zvišuje davek na sladke pijače ter omejuje prenašanja davčnih izgub. Še več sprememb vlada napoveduje letos.

Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, novela zakona o dohodnini uvaja novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre v starosti do 40 let, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini ali pa so tu zaposleni tuji državljani. Ob pogoju dvakratnika povprečne plače bodo pet let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače.

Spodbujanju zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji je namenjena tudi odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Za vse preostale zavezance za dohodnino pa je dobrodošla vnovična uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav pri dohodnini. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino in je bila zadnji dve leti določena v višini 5000 evrov, se tako z današnjim dnem zvišuje na 5260 evrov. Spremenjene so tudi meje dohodninskih razredov ter zneski drugih olajšav.

Vlada želi tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je v novelo zakona zapisala dve rešitvi. Prva je preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, druga pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Pogoji za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov se medtem zaostrujejo. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati se je za prve zvišala meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa je ostala pri 12.500 evrov.

Med preostalimi določbami novele zakona o dohodnini so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let. Subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. plačila OMD) po novem spet niso obdavčene z dohodnino.

Novelo zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanjo vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

Z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin se upravno poenostavljajo določene faze postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičnin, prav tako pa tudi pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja njihovim lastnikom ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja. Tega bodo lastniki nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025.

Za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je davek na dodano vrednost (DDV) danes zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Z novelo zakona o DDV se poleg tega v slovensko zakonodajo prenaša dve evropski direktivi, in sicer se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev ter zvišuje prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa.

Med bistvenimi novostmi novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Pri danes uveljavljenih novelah gre za prvi paket davčnih sprememb, ki ga je vlada napovedala že leta 2023. V njem je še novela zakona o davčnem potrjevanju računov, ki se bo začela uporabljati leta 2026.

Drugi paket naj bi sledil tekom tega leta, v njem pa naj bi bil konec lanskega decembra že predstavljeni zakon o davku na stanovanjske nepremičnine, od katerega si vlada obeta 600 milijonov evrov priliva v proračun, ki naj bi jih namenili za razbremenitev dela. Po široki javni razpravi naj bi ga DZ sprejel do konca leta.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji (31.12.2024!) potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo v DZ. Po navedbah ministrstva za kulturo gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

Veljavni zakon je treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava socialnih omrežij in vzpona umetne inteligence. Prav tako ne sledi več najnovejši evropski medijski zakonodaji, še zlasti aktu o svobodi medijev, so pojasnili na ministrstvu. Zato želijo z novim zakonom ustrezno poskrbeti tudi za uskladitev z zakonodajo EU na področju medijev.

Po besedah ministrice Aste Vrečko novi zakon določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov, ki lahko vpliva na celovito obveščenost javnosti. Prinaša tudi nov postopek presoje združevanja medijskih podjetij (medijske koncentracije). Po novem zakonu bo mogoče učinkoviteje zamejevati tudi širjenje sovraštva in nestrpnosti. “Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,” je še poudarila Vrečko.

Zakon omogoča pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem.

Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona.

Pri podeljevanju finančnih pomoči predlog sledi načelu vsebinsko nevtralnih ukrepov – da bodo do državnih pomoči pod enakimi pogoji upravičeni vsi mediji, ki bodo izpolnjevali določena objektivna merila, denimo delež lastne produkcije, doseg občinstva, število zaposlenih ali rednih sodelavcev, zastopanost zahtevnejših in specializiranih novinarskih žanrov in podobno.

“Tako je mogoče bistveno zmanjšati morebitno izkrivljanje trga s prikritim ali nepreglednim razdeljevanjem javnega denarja v izbrane medije, kar se je doslej izkazalo za eno izmed glavnih slabosti veljavne ureditve,” so zapisali predlagatelji zakona.

Posledično se dvigujejo sredstva za pomoč medijem. Če je v proračunu ministrstva za kulturo za prihodnje leto za izvajanje zakona zagotovljenih 4.161.767 evrov, jih je v letu 2026 skoraj še enkrat več, osem milijonov evrov.

Glede državnega oglaševanja predlog določa, da se javna sredstva ali kakršna koli druga nadomestila ali koristi, ki jih javni organi ali subjekti neposredno ali posredno dajo na voljo ponudnikom medijskih storitev ali ponudnikom spletnih platform za državno oglaševanje ali naročila blaga ali storitev, “dodelijo v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili, ki so vnaprej javno dostopna z elektronskimi in uporabniku prijaznimi sredstvi ter na podlagi odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov”. Javni organi ali subjekti pa morajo vsako leto objaviti informacije o svojih javnih izdatkih za državno oglaševanje.

Z namenom večje transparentnosti glede dejanskih medijskih lastnikov novi zakon predvideva nov register, s katerim se nadomešča dosedanji medijski razvid. “V novem razvidu bo mogoče poiskati aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, podatke o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh ter druge podatke, ki so potrebni za poznavanje in analizo medijske krajine,” zagotavljajo predlagatelji.

V novem postopku presoje medijske koncentracije bo moral regulator, to je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), presojati koncentracije na medijskem trgu, ki bi lahko bistveno vplivale na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost, česar obstoječe presoje koncentracije ne zajemajo. Postopek ocene medijske koncentracije se začne na podlagi priglasitve oziroma po uradni dolžnosti.

Prepovedane bi bile torej medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali ki bistveno zmanjšujejo uredniško avtonomijo. Pri oceni medijske koncentracije pa bi se upoštevalo še morebitne zaveze podjetja za zaščito javnega interesa na področju medijev, zaščitni ukrepi za uredniško avtonomijo ter za raznolikost programskih vsebin in ocena, ali bi brez koncentracije priglasitelj ali podjetja, vključena v medijsko koncentracijo, ostala ekonomsko vzdržna in ali obstajajo še druge možnosti za zagotovitev njene gospodarske vzdržnosti.

Z novim zakonom je prepovedano nameščanje vdorne programske opreme na komunikacijske naprave novinarjev in drugih medijskih delavcev, močneje je varovana tudi pravica do zaščite novinarskega vira. Nekatere določbe zakona o medijih bodo veljale tudi za nove medijske oblike, kot so na primer spletne platforme, družbena omrežja ter vplivneži, ki s svojim delovanjem nagovarjajo širšo javnost, poskušajo vplivati na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov, so navedli na ministrstvu.

Kot dodajajo, so pri pripravi novega zakona upoštevali različne deležnike medijskega okolja: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje in civilno družbo, izhajali pa so predvsem iz interesa javnosti, torej pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja.

Na današnjo vladno odločitev so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer so predlog, kot so zapisali, pričakovali z nestrpnostjo. Že dlje časa namreč opozarjajo, da je obstoječa medijska zakonodaja zastarela. Med javno razpravo in v času medresorskega usklajevanja so sicer v društvu pripravili več pripomb na vmesne različice, med drugim so uspeli s predlogom, da se v novi zakon vključi širše določbe državne podpore medijem oziroma kakovostnim medijskim vsebinam.

Obenem so bili do nekaterih predlaganih določb kritični, zato napovedujejo, da bodo natančno prebrali različico predloga zakona, “ki ga je prav na zadnji dan leta 2024 potrdila vlada”, in po potrebi opozorili na njegove pomanjkljivosti, so zapisali v DNS.

In še nekaj o uvedbi policijske države pod aktualno oblastjo. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je konec leta v državni zbor poslal odgovore na očitke, ki jih je v interpelaciji o njegovem delu izpostavila opozicija. Z dogajanjem na notranjem ministrstvu pod Poklukarjevim vodstvom so sicer nezadovoljni tudi mnogi v koaliciji.

Ministru očitajo številne nepravilnosti, izpostavili pa so tudi sum storitve več kaznivih dejanj. Po prepričanju opozicije je Poklukar zapravil svojo kredibilnost in osebno integriteto ter nima več zaupanja javnosti.

Specializirana državna tožilka Mateja Gončin je v eni izmed oddaj Tarča na Televiziji Slovenija najprej razkrila nepravilnosti pri delu Centra za varovanje in zaščito. Nato se je, prav tako v Tarči, odzvala na očitke iz poročila o izrednem pregledu dela Centra za varovanje in zaščito. Gončinova, ki je tožilka v odmevnih primerih tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je policijo obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe tudi na njenem domu. Po njenih besedah je minilo že štirinajst mesecev, odkar je vse odgovorne seznanila z nepravilnostmi, a niso ukrepali. Vse to so očitni elementi policijske države. Poklukar je na očitke tožilke odgovoril povsem neprepričljivo in v celoti pokril policijskega šefa Senada Jušića, ki ostaja direktor policije.