Začetek javne obravnave predloga zakona o individualnih naložbenih računih
Ministrstvo za finance je v javno obravnavo predložilo predlog zakona o individualnih naložbenih računih. Z njim želijo spodbuditi in poenostaviti dolgoročno varčevanje prebivalstva v finančnih instrumentih. Zainteresirani lahko mnenje oddajo do 10. januarja, so danes sporočili.
Ministrstvo je predlog zakona pripravilo v skladu s Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030. V njem predlagajo uvedbo individualnega naložbenega računa, ki je namenjen spodbujanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva v finančnih instrumentih, razširitvi možnosti za alokacijo prihrankov prebivalstva, razvoju slovenskega trga kapitala in razširitvi virov financiranja gospodarstva.
“Namen takšnega računa je posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov na organiziranem trgu kapitala, pri čemer težimo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam,” so zapisali. Račun bo mogoče odpreti pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Predlog zakona ureja sistem vplačil na takšen račun z natančno določenimi omejitvami. V prvem koledarskem letu po odprtju računa znaša najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa je vplačilo omejeno na 5000 evrov. Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja individualnega naložbenega računa ne sme preseči 150.000 evrov.
Predlaga se ugodnejša davčna obravnava dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih, in sicer se obdavčitev z dohodnino odloži do časa izplačila donosa, doseženega s sredstvi na računu, na transakcijski račun. Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. “Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom predstavlja za imetnika računa bistveno administrativno razbremenitev,” so navedli.
Izplačilo donosa se obdavči z dohodnino po stopnji 15 odstotkov kot dokončnim davkom, prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil z računa, pa se z dohodnino ne obdavči, so še zapisali v povzetku predloga, objavljenega na portalu eDemokracija.