(Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ) Opozicija v razpravi nad predsednico DZ s številnimi očitki o kršitvah, koalicija opoziciji očitala spodkopavanje dela parlamenta

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora. Glasovanje je bilo sledeče: 83 veljavnih glasovnic, od tega 33 za razrešitev in 50 proti njeni razrešitvi.

Poslanci so končali več ur trajajočo razpravo o predlogu za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Iz opozicije so na predsednico DZ leteli predvsem očitki o zavestni kršitvi poslovnika DZ, kršitvah zakonov in ustave, koalicija pa je opoziciji očitala, da s stalnimi interpelacijami ovira delo parlamenta in spodkopava zaupanje v vlado.

V opoziciji so predsednici DZ očitali predvsem spreminjanje parlamentarne prakse v primeru predlogov za posvetovalni referendum in 184. člena poslovnika DZ, ki določa, da se predlog za posvetovalni referendum uvrsti na dnevni red prve naslednje seje, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.

Pri 13 predlogih za razpis referenduma, ki so bili vloženi v mandatu tega parlamenta, predsednica DZ ni videla nobenega problema in se je 30-dnevni rok iz 184. člena poslovnika DZ tudi dejansko spoštoval, junija letos pa se je začela ta določba kršiti. Najprej pri zgodbi o priznanju Palestine in zatem še pri predlogu za razpis posvetovalnega referenduma v okviru postopka uzakonjanja dodatkov k pokojninam vašim izbrancem, je opozorila Karmen Furman (SDS).

Dodala je, da predsednica DZ ni prva in edina pravnica, ki sedi na stolu predsednice DZ, “je pa prva in edina predsednica DZ, ki se je očitno zavestno odločila kršiti veljavno zakonodajo,” je opozorila.

Predsednici DZ je očitala tudi kršitev ustave, ker ni sklicala izredne seje na temo preiskovalne komisije o slovenski energetiki in poslih predsednika vlade v podjetjih Gen-I in Star Solar, s tem pa opoziciji preprečuje opravljanje njenega osnovnega poslanstva v parlamentu.

Opozicija predsednici DZ očita tudi, da je s kršitvami ustave in poslovnika delovanje hrama demokracije padlo na zelo nizko dno. Janez Cigler Kralj (NSi) pa je med drugim izpostavil, da na kolegijih predsednice DZ in posledično na sejah DZ odločajo le še o nujnih in skrajšanih postopkih ter na izrednih sejah.

Koalicija je medtem opoziciji očitala, da si od prvega dne aktualnega mandata DZ na vse možne načine prizadeva blokirati delo parlamenta, “bodisi z vlaganjem 30 zakonskih predlogov, interpelacij ali z vlaganjem vsebinsko praznih zahtev za razrešitev, kot je ta današnja, podkrepljena z izmišljotinami, seksizmi, šovinizmi, lažmi, diskreditacijami na osebni in še kakšni ravni,” je poudarila Janja Sluga (Svoboda).

Spomnila je, da so v mandatu prejšnje vlade poskusili tudi s predlogom za razrešitev nekdanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča, pa pri tem niso bili uspešni. SDS strelja z vsemi topovi, je dodala Nataša Sukič (Levica). “Interpelacije ministrov in ministric so že kar konfekcijske kot po tekočem traku v fabriki, imenovani državni zbor,” je poudarila.

Po mnenju poslancev koalicije predsednica DZ spoštuje ustavo, zakone in poslovnik DZ, vse svoje odločitve tudi argumentira in je spoštljiva, je poudarila Lena Grgurevič (Svoboda). Njena poslanska kolegica Vera Granfol pa je opozorila, da danes obravnavane obtožbe zoper predsednico DZ ne prestanejo resne presoje niti v kontekstu prava niti v kontekstu političnega diskurza.

Spomnila je, da predlog za razrešitev vsebuje tudi točko o grožnjah poslancem, ob čemer pa ni zatrjevano, da bi predsednica resno grozila, da bo napadla kakšno kazensko pravno dobrino, zato izpolnitev tega znaka kaznivega dejanja manjka že v okviru navedb predlagatelja, je opozorila.

Poslanci SD na današnji seji niso razpravljali.