Leto 2025: S pogledom proti volitvam majanje obstoječih političnih razmerij, SDS računa na zmago, a za sestavo naslednje vlade bo potrebovala še najmanj dve resni in državotvorni koalicijski partnerici 

Leto 2024 je v politiki prineslo preurejanja na obeh polih. Prihodnje leto pa bo skrb koalicije pokazati rezultate, medtem ko je opozicija že v pripravah na volilni boj, menita politična komentatorja Marinko Banjac in Tanja Starič. Predčasne volitve so manj verjetne, novi politični akterji pa lahko posežejo v obstoječa razmerja, ocenjujeta.

Na levem političnem polu najmočnejša sila ostaja Gibanje Svoboda, a je po oceni politologa in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Banjaca največja vladna stranka podvržena neprestani konsolidaciji po aferah.

SD se je medtem po aferi Litijska stabilizirala, a le na pol in ne raste. Levica pa je predvsem ujetnica notranjih sporov, menita z novinarko in poznavalko politike Starič.

Več premikov pa je že na desni sredini, ki računa na zmago na naslednjih volitvah, pri čemer pa ni jasno, ali bi morebitno desnosredinsko vlado znova vodil prvak SDS Janez Janša ali pa je že prišel čas za mlajše naslednike, izpostavlja Starič.

Samostojni poslanec mag. Dejan Kaloh je na svojem profilu X zapisal: “SDS bo nedvomno relativna zmagovalka naslednjih državnozborskih volitev, a za sestavo naslednje vlade bo potrebovala še najmanj dve resni in državotvorni koalicijski partnerici. #VolitveZaObstoj Slovenije”

Največja opozicijska stranka SDS je sicer že globoko v predvolilni kampanji, z zadnjimi potezami pa nagovarja predvsem svojo zvesto volilno bazo, sta enotna analitika. “Morda se tu nakazuje računica: Demokrati pobirajo zmerne, SDS pa bolj skrajne desne volivce,” še ob tem v luči nove stranke pod vodstvom Anžeta Logarja razmišlja Banjac.

NSi medtem po njegovih besedah lovi “formulo splavanja z obrobja”. Kot dodaja Starič, manjša opozicijska stranka zdaj mehča napovedi iz prve polovice mandata, da je v vladi pod vodstvom Janše več ne bo, hkrati pa ostri svojo opozicijsko držo in za zdaj zaman vabi stranke z istega pola v zavezništvo.

Koalicijske partnerice med izpostavljanjem rezultatov in krpanjem prask

V letu 2025, ko bodo stranke že pogledovale proti naslednji politični bitki, bo po mnenju Banjaca skrb koalicije, da v ospredje postavi rezultate reform. Starič pa izpostavlja, da je, četudi ima koalicija v parlamentu zadostno večino za sprejem nepremičninskega davka, pokojninske reforme in reforme trga dela, pri čemer so nekatere izmed teh tudi pogoj za pridobitev evropskih sredstev, na mestu vprašanje, ali bodo koalicijski partnerji zbrali pogum za sprejemanje nepopularnih ukrepov, ki bi lahko v javnosti naleteli na odpor.

“Običajno vlade takšne ukrepe sprejemajo v prvih dveh letih mandata, zadnje leto pa le še delijo ‘volilna darila’. Tokrat bo moralo biti drugače, ker so pač tri leta že minila, ker pa se volitve bližajo, bo zagotovo zaradi tega več prask v koaliciji,” ocenjuje.

Glede koalicijskih razmerij Banjac ob tem še dodaja, da bodo stranke začele bolj pozorno ocenjevati, kako jim kažejo ankete. Koalicija bo sicer po njegovem mnenju poskušala iskati ravnovesje med skupnim delovanjem in vse bolj izrazito medsebojno kritiko. Kot izpostavlja Starič, manjši koalicijski partnerici že kažeta bolj ali manj nasprotovanje potezam ministrstev v kvoti Gibanja Svoboda, kar se bo zagotovo stopnjevalo v letu pred volitvami.

Trenutno je na tnalu predvsem notranji minister Boštjan Poklukar, ki ga ob očitkih o ugotovljenih nepravilnostih v centru za varovanje in zaščito po novem letu čaka interpelacija in zagovor v DZ. Tako Banjac kot Starič ob tem ocenjujeta, da možnost, da minister predčasno zapusti svojo funkcijo ni izključena. “Če ga bo Golob pustil ‘viseti’, to nikakor ne bo dobro za vlado, katere podpora je že tako volatilna. Zdi se, da se vlada vrti v krogu: ko se zdi, da izkazuje določen napredek pri uvajanju napovedanih reform, se ji ‘zgodi’ afera,” ocenjuje Banjac.

Napetosti med premierjem in predsednico republike “vidne iz vesolja”, zaostrovanja si ne moreta privoščiti

Napeto pa bo v DZ tudi ob nekaterih kadrovskih glasovanjih, ki čakajo poslance, med drugim novega varuha človekovih pravic in dveh ustavnih sodnikov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v drugo poskusila tudi s kandidatom ali kandidatko za guvernerja Banke Slovenije. Ne samo pri slednjem, pač pa tudi pri ostalih kandidatih bo v ospredju znova odnos med predsednico republike in predsednikom vlade ter postopanju Pirc Musar pri iskanju zadostne parlamentarne večine za imenovanje predlaganih kandidatov.

Predsednica države je politična novinka, doslej pa še nismo videli, kako se znajde v primerih, ki zahtevajo veliko mero politične spretnosti in pragmatizma, ocenjuje Starič. Z Banjacem pa se strinjata, da so napetosti in slab odnos med Erjavčevo in Gregorčičevo opazne, hkrati pa si nobena stran ne more privoščiti zaostrovanja. “Zato bosta morala drug drugega tolerirati in iskati rešitve ter preseči lastne ege,” meni Banjac.

Starič sicer ocenjuje, da je kompromis v primeru kandidata za guvernerja Banke Slovenije možen, težje pa bo glasovanje o novem varuhu človekovih pravic, kjer je za izvolitev potrebnih 60 poslanskih glasov in tako tudi podpora opozicije. Zato bo po njenih navedbah na veliki preizkušnji tudi predsednica države, saj bi preveč porazov pri odločanju v parlament močno oslabilo tudi njen položaj.

Z novimi akterji tudi mešanje političnih kart

Starič meni, da bo prihodnje leto vsekakor politično naporno, volilni spopad pa bo neusmiljen in verjetno tudi umazan, saj se bo moralo več strank potegovati za isti kos volilne pogače.

Glede možnosti predčasnih volitev Banjac meni, da je v političnem interesu vladne koalicije zdržati do konca mandata. A ob tem ne izključuje možnosti, da dodatne afere in pritiski zamajejo stabilnost koalicije.

Starič pa medtem poudarja, da lahko Gibanje Svoboda marsikaj izpelje tudi brez katere izmed koalicijskih partneric, zato bi resne težave nastopile le, če bi se vladi in vodstvu največje vladne stranke uprli poslanci Svobode ali če bi predsednik vlade odstopil sam.

Medtem na strankarski parket v zadnjih mesecih stopa več novih akterjev, ki skušajo prodreti v politično polje in zamajati obstoječa razmerja. Analitika se strinjata, da ima trenutno najbolje pri tem kaže Logarjevim Demokratom. A kot opozarja Starič, je še prezgodaj, saj izkušnje kažejo, da lahko dogajanje pred volitvami še močno premeša karte.

Ocenjuje tudi, da se bodo ključni procesi na levosredinskem polu šele odvijali v letu pred volitvami, pri čemer bo največje vprašanje, ali se bo znova pojavil nov obraz in kdo bi to lahko bil.

Oba analitika namreč ocenjujeta, da bi se zadnje leto pred volitvami lahko na političnem parketu pojavilo še kakšno ime, ki bi lahko prineslo večje premike na političnem parketu.

Banjac ob tem meni še, da je na levosredinskem polu morda pričakovati nekaj več vpliva evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, a je zelo odvisno, v kakšnem okvirju bo deloval.