Drugi mandat Arsenoviča z velikimi polemikami glede prometne ureditve Maribora, Mariborčani so besni – skoraj eno uro za nekaj kilometrov!
Prvo polovico drugega mandata mariborskega župana Saše Arsenoviča so zaznamovale predvsem polemike okoli prometnih ureditev v mestu, najprej na prenovljenem Lentu, nato Starem mostu, ki so razdelile javnost. V nadaljevanju poleg dokončanja Centra Rotovž župan med drugim napoveduje sistematično reševanje problematike dotrajanih cest.
Večino projektov si je zastavil že v prvem mandatu. Med drugim so tako v Mariboru dokončali celovito obnovo Lenta, odprli novo zdravstveno postajo Magdalena, vzpostavili prvo mednarodno osnovno šolo v regiji, prenesli upravljanje centralne čistilne naprave in garažne hiše pri osrednji tržnici z zasebnega na javno podjetje ter kljub velikim tveganjem izpeljali na koncu zelo uspešen olimpijski festival evropske mladine (Ofem).
Mariborčani obupani zaradi zastojev: 51 minut za nekaj kilometrov? To ni normalno!
— Dejan Kaloh (@DKaloh) November 20, 2024
Seveda. Kar ste izvolili, to sedaj glejte in stojte v zastojih. Sem rekel, da je bila katastrofalna napaka, da je zaprl Glavni most. Potem ga je odprl. Tudi zapora celotnega Lenta je še vedno…
Arsenovič med uspehe našteva še začetek obnove nogometnega igrišča Pobrežje, širitev sistema souporabe koles, prodajo večine zemljišč v poslovni coni Tezno, izgradnjo atletske dvorane ter nadaljevanje urejanja Dravske kolesarske poti. Medtem še vedno ostaja prazna Gostilna pri treh ribnikih, ki jo je občina na njegovo pobudo kupila, velikopotezni projekt gradnje Centra Rotovž pa se je močno podražil in še nima zagotovljenega celotnega financiranja.
Veliko kritik leti na župana zaradi dotrajanih cest, posebej na obrobju mesta. Večina Mariborčanov je sicer še vedno mnenja, da ima središče mesta v zadnjih letih mnogo lepšo podobo. Mestnim svetnikom se je Arsenovič zameril, ker jih je tožil zaradi odločanja v javnem holdingu, za razburjenje je poskrbela tudi napoved postavitve radarjev, kar je v Mariboru zelo občutljiva tema.
“V mandatu župana Arsenoviča smo priča zelo neenakomernemu razvoju občine, na sejah mestnega sveta pa velikokrat tudi nespoštljivi in za župana neprimerni komunikaciji, tako z mestnimi svetniki, kakor tudi z ostalimi predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti,” ocenjujejo v opozicijski svetniški skupini SDS.
Župan kritike zavrača: “Več je komunikacije tako z mestnimi svetniki kot z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, nadaljujemo obiske in se pogovarjamo. Vedno nisem osebno zraven, je pa velika ekipa sodelavcev mestne občine, ki pokrivajo področja, ki najbolj zanimajo občane,” je povedal za STA.
Strinja se, da bi bilo treba več vlagati v ceste, a denarja za to je premalo. “Ne glede na velike letošnje popravke (pri povprečnini) je mestna občina še vedno podfinancirana. Zaenkrat smo dali prednost črpanju državnih in evropskih sredstev, kjer smo dobili približno polovico denarja za projekte, že dve leti pa delamo na t.i. master planu za ceste, za katerega upam, da ga bo sedaj mestni svet sprejel,” je dejal.
V dialogu z vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi želi določiti prioritete za naslednja leta in jih nato izvesti v okviru razpoložljivih sredstev. “V letošnjem proračunu je sicer že 500.000 evrov več za preplastitve,” je navedel.
Zavrača tudi očitke o zapostavljanju obrobja mesta, ki jih zaradi osebnega lastništva več nepremičnin v starem mestnem jedru posluša že od vstopa v politiko pred šestimi leti. “Že pred zadnjimi volitvami smo predstavili jasno statistiko s podatki, točno koliko denarja gre v posamično mestno četrt ali krajevno skupnost, in ob tem celo ugotovili, da je najmanj denarja tako absolutno kot na prebivalca šlo v eno izmed mestnih četrti v centru. Sicer pa – kaj sploh je ta center, ki mi ga očitajo? Zame je center z urejanjem v zadnjih letih postal na primer tudi del Tabora. Moramo predvsem razumeti, da je cel Maribor center štajerske regije,” je poudaril.
Najbolj je javnost vznemiril s preureditvami prometa v središču mesta. Zapora za avtomobile tako na Lentu kot na Starem mostu je izpadla kot županova samovolja, čeprav ju je podprla tudi stroka. “Ponosen sem, da spreminjamo potovalne navade, da je vedno boljši javni potniški promet, da nas je vedno več na kolesih ali peš. Pri zastojih, ki se pojavljajo predvsem v prometnih konicah, se sprašujem, kaj bi šele bilo, če ne bi izvedli vseh teh ukrepov,” je dejal.
Med njegovimi kritiki so svetniki Gibanja Svoboda, kjer menijo, da se loteva projektov “parcialno, računajoč na nekatere morebitne bodoče rešitve prometnih zagat v mestu, ki jih niti slučajno ni realno kmalu pričakovati”. “Tako nastajajo marsikje nedopustno dolgi zastoji, nekateri deli mesta so neupravičeno zapostavljeni,” je za STA dejala vodja svetniške skupine Davorka Pregl.
Tudi po mnenju svetnikov SDS je župan z zaporo starega jedra Maribora za osebne avtomobile povzročil kaos in zastoje. “Po našem mnenju bi župan moral najprej poskrbeti za prometne alternative v mestu, šele nato bi se lahko lotil zapiranja prometnih povezav,” ocenjujejo. V drugi polovici mandata si med drugim želijo več realiziranih projektov na podeželju.
Župan med drugim napoveduje nadaljevanje ukrepov za trajnostno mobilnost, razvoj osrednje tržnice ter nadaljevanje sprejemanja novega občinskega prostorskega načrta, za kar jim manjka le še eno državno soglasje. “Takoj, ko bo možno, gremo v drugo branje, da še ta 20-letni dolg, ne tega župana, ampak tudi prejšnjih, oddelamo. In gremo potem takoj spet v počasno spreminjanje novega, ker gre za živ dokument, ki se mora odzivati na nove stanovanjske potrebe in ostale izzive v mestu,” pravi.
Čeprav ni uspel skleniti po volitvah pričakovane koalicije z Gibanjem Svoboda, verjame, da je lahko uspešen. “Pred vsako sejo mestnega sveta se usklajujemo s svetniškimi skupinami, pogovarjamo se in poslušamo. Kljub temu, da ni formalne koalicije, bi rekel, da nam kar dobro gre,” ocenjuje.
V mestnem svetu obljubljajo, da bodo podpirali vse projekte v korist Maribora. “Arsenovič je vendarle najbolj prodoren in ambiciozen mariborski župan doslej, v bodoče pa bi želeli predvsem, da sodeluje iskreno in pošteno, da dano besedo drži in da poskušamo iskati kompromise, za skupno dobro,” pravijo v Gibanju Svoboda.