Ruske grožnje z jedrskim orožjem so popolnoma neodgovorne, je v odzivu na spremembo ruske jedrske doktrine dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je ob tem in ob nedavni odločitvi ZDA, da Kijevu dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje, izrazil zaskrbljenost.
“Ni prvič, da grozijo z jedrsko eskalacijo, kar je povsem neodgovorno,” je Borrell povedal po zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je bilo zanj verjetno zadnje ministrsko zasedanje nasploh. Poleg tega je obsodil in zavrnil vsakršno omembo uporabe jedrskega orožja.
Izrazil je prepričanje, da je ruski predsednik Vladimir Putin odlok, s katerim spreminja jedrsko doktrino države, namenoma podpisal na tisoči dan od začetka ruske agresije na Ukrajino. Danes podpisani odlok Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic pa je po zasedanju v Bruslju dejal, da je odločitvi ZDA, da Ukrajini dovolijo uporabo ameriškega orožja za napade na cilje na ruskem ozemlju, “kot običajno sledila tudi odločitev na ruski strani”. Glede odločitve ZDA se ni želel opredeljevati, saj so omejitve glede uporabe orožja, ki ga dobavijo Ukrajini, v pristojnosti posameznih držav.
“Nas pa v Sloveniji skrbi, da ne bi bilo še večje eskalacije spopadov. Razumemo sporočila obeh strani in seveda Ukrajina mora imeti možnost obrambe,” je Sajovic povedal po udeležbi na svojem prvem zasedanju obrambnih ministrov EU, ki je potekalo na tisoči dan ruske agresije na Ukrajino.
V ospredju zasedanja je bila nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, pri čemer se je po Borrellovih besedah velika večina ministrov strinjala, da bo usoda Ukrajine določila usodo Evropske unije.
Spomnil je, da so države članice Kijevu namenile za 45 milijard evrov vojaške pomoči, med drugim so ji dobavile milijon kosov topniškega streliva. Marca lani so si sicer zadale cilj, da bodo to storile v enem letu, a jim je uspelo šele zdaj.
Sajovic je medtem v luči vojne v Ukrajini poudaril tudi pomen okrepitve zmogljivosti članic EU na vseh področjih, pri čemer pa morajo med seboj sodelovati.
V okviru usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije so tako ministri že pred zasedanjem Sveta EU podpisali pisma o nameri za sodelovanje na štirih področjih. Slovenija je podpisala tri, in sicer za področja integrirane zračne obrambe, orožja s podaljšanim časom zadrževanja nad območjem cilja ter elektronskega bojevanja, je dejal minister. Pojasnil je, da gre le za prvi korak.
19. november – Biden širi vojno, da bi uklenil Trumpa
NeoCons sumi, da bo Trump končal vojno v Ukrajini. Po tej potezi bo morda že prepozno.