Ruski predsednik Vladimir Putin je danes kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje regije Donbas na vzhodu države. Zatrdil je tudi, da ukrajinske sile po njihovem bliskovitem vdoru v rusko regijo Kursk postopoma potiskajo nazaj. Znova je dejal, da je pripravljen na pogajanja s Kijevom.
Kot je na gospodarskem forumu v Vladivostoku dejal Putin, Ukrajini z vdorom v Kursk v začetku avgusta ni uspelo ustaviti prodora ruske vojske na vzhodu Ukrajine. “Cilj sovražnika v Kursku je bil, da preusmerimo sile in ustavimo ofenzivo na določenih območjih, zlasti v Donbasu, ki ostaja naš glavni cilj,” je zatrdil.
Menil je celo, da se je ukrajinska vojska s tem oslabila, medtem ko da je ruska pospešila svoje napredovanje. Obenem je dejal, da jim je uspelo ukrajinske sile, ki so zavzele nekaj mest in vasi v obmejni ruski regiji, potisniti nazaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub temu, da je po vdoru v Kursk Putin zatrdil, da v tovrstnih okoliščinah pogajanja niso mogoča, je danes znova izrazil pripravljenost na pogovore. “Ali smo se pripravljeni pogajati z njimi? Tega nismo nikoli zavračali,” je dejal.
A ob tem je navedel, da bi morali pogovori potekati na podlagi dogovora med Moskvo in Kijevom, ki sta ga strani leta 2022 dosegli v Istanbulu in je vmes že padel v vodo.
Kremelj je že večkrat zatrdil, da sta bili državi spomladi leta 2022, kmalu po začetku ruske agresije, na pragu dogovora. “Uspeli smo doseči dogovor, o tem priča tudi podpis vodje ukrajinske delegacije, kar pomeni, da je bila ukrajinska stran v splošnem zadovoljna z doseženim,” je Putin povedal danes.
Prepričan je, da ga na koncu niso uveljavili, ker da so prejeli povelje, naj tega na storijo, saj da so “elite ZDA, Evrope – nekaterih evropskih držav – želele doseči strateški poraz Rusije”.
Rusija sicer od jeseni 2022 regiji v Donbasu, Lugansk in Doneck, obravnava kot del svojega ozemlja. Lugansk nadzoruje skoraj v celoti, Doneck pa je deloma.
V preteklosti je Putin kot pogoj za kakršnekoli mirovne pogovore s Kijevom zahteval umik ukrajinskih sil iz teh dveh regij, obenem pa še iz Hersona in Zaporožja, kar tako Ukrajina kot njene zahodne zaveznice zavračajo.
Po odstopu, ki ga je podal v sredo, je ukrajinski parlament danes razrešil dosedanjega zunanjega ministra Dmitra Kulebo. Na položaju ga je po potrditvi poslancev nasledil njegov dosedanji namestnik Andrij Sibiha. Gre za del obsežnih menjav na vladnih položajih, ki jih predsednik Volodimir Zelenski utemeljuje s potrebo po novi energiji.
Za razrešitev 43-letnega Kulebe je glasovala jasna večina poslancev, poročanje lokalnih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Na Zahodu je veljal za enega najbolj prepoznavnih obrazov Ukrajine, ki je zagovarjal stališča Kijeva in pozival k dobavi več orožja za obrambo pred rusko agresijo.
Predsednik Zelenski je parlamentu za novega vodjo diplomacije nato predlagal njegovega namestnika, 49-letnega Andrija Sibiho, ki je bil še do aprila letos namestnik vodje kabineta predsednika države. Njegovo imenovanje je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP podprlo 258 od skupno 450 poslancev vrhovne rade.
Kuleba, ki je zunanje ministrstvo vodil od leta 2020, se danes ni pojavil v parlamentu, kateremu je v sredo poslal odstopno izjavo. Glede na poročanje medijev naj bi v prihodnje zasedel na novo ustanovljen položaj za integracijo Ukrajine v zvezo Nato.
Uradni razlogi za njegov odstop niso znani. Ukrajinska javna televizija je poročala, da naj bi mu Zelenski na enem od srečanj poslanske skupine vladajoče stranke očital, da ne naredi dovolj za nadaljnje dobave orožja. Spletni portal Politico pa piše, da naj bi bil v sporu z vodjo kabineta Zelenskega Andrijem Jermakom.
Gre sicer le za eno v sklopu številnih menjav v vladnih vrstah, skupno naj bi se v teh dneh zamenjala okoli polovica ministrov. Že danes je po pisanju tujih tiskovnih agencij pričakovati imenovanja več novih vodij vladnih resorjev.
Do preoblikovanja vlade v Kijevu prihaja v luči številnih izzivov, s katerimi se po dveh letih in pol od začetka ruske agresije sooča Ukrajina. Zelenski je v sredo preoblikovanje vlade utemeljil s potrebo po novem začetku in novi energiji.
Predsedniku se je sicer petletni mandat iztekel maja, a zaradi izrednih razmer, ki so bile v Ukrajini razglašene ob začetku vojne februarja 2022, ostaja na čelu države.
Opozicija je po poročanju Politica do menjav kritična, češ da Zelenski ključna mesta zapolnjuje z najtesnejšimi zavezniki, da bi utrdil svoj položaj. Dpa pa navaja kritike, ki menijo, da s tem želi le odvračati pozornost od neuspehov pri obrambi pred rusko invazijo.