(Pot do uveljavitve preferenčnega glasu na volitvah v DZ še negotova) Dr. Anže Logar vladi predlaga ustanovitev strokovnega telesa, ki bo pripravilo predlog najustreznejšega volilnega zakona
Politiko po zeleni luči volivcev na referendumu čaka iskanje soglasja za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Po prvih pogovorih so predlog najprej pripravili v NSi, pri kateri bo koalicija iskala glasove za spremembe volilnega sistema. Stranke zdaj čaka usklajevanje, če ne bo uspeha, bi s svojim predlogom lahko poskusila koalicija.
Parlamentarne stranke so soglasje o spremembah volilnega sistema poskušala doseči že na vrhu, ki ga je v začetku julija gostil premier Robert Golob.
Izhodiščni predlog, predstavljen na posvetu, je temeljil na predlogu iz prejšnjega sklica DZ, ki tedaj ni prejel zadostne podpore poslancev. Med drugim je predvideval uveljavitev neobveznega relativnega preferenčnega glasu, ukinitev volilnih okrajev, določitev spolnih kvot, pri čemer bi moral biti vsak spol na listi zastopan s 40 odstotki, pri uvrstitvi kandidatov na zgornji polovici kandidatne liste pa bi veljal sistem zadrge.
“Ta predlog je temeljil na vseh prejšnjih pogovorih s parlamentarnimi strankami in drugimi sodelujočimi v postopku in je predstavljal tisti možni minimalni imenovalec, okoli katerega bi se bilo mogoče poenotiti,” je pred začetkom jesenskih usklajevanj o spremembah volilne zakonodaje za STA ocenila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pristojna za odnose med vlado in DZ, Maša Kociper.
Julijski posvet kljub temu še ni dal jasnega odgovora, kako bo politika poskusila doseči spremembe volilne zakonodaje, ter ali jim to lahko uspe še v tem mandatu. Premier Robert Golob je sicer po posvetu ocenil, da je sprememba volilnega sistema uresničljiva.
Zanjo koalicija, ki šteje 52 poslancev, potrebuje dvotretjinsko večino v DZ, torej 60 glasov poslancev. Zadostno število glasov za uveljavitev preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah bo koalicija poskušala iskati predvsem pri opozicijski NSi. Na vrhu parlamentarnih strank so se tako dogovorili, da bodo v NSi do 10. septembra pripravili pisni predlog, ki je zanje sprejemljiv. “Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni za spremembo s strani vseh omenjenih strank iskreni in tudi ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu,” je tedaj ocenil premier.
Predlog NSi z 18 volilnimi enotami na mize parlamentarnih strank
V NSi, ki je v minulem sklicu podprla predlog za uvedbo relativnega neobveznega preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, namreč zdaj problematizira, da bi zgolj ukinitev volilnih okrajev ob obstoječem številu volilnih enot prinesla centralizacijo in ne bi omogočila odločilnega vpliva volivca na sestavo parlamenta. V izhodiščih za pripravo predloga, ki so ga ta teden tudi poslali parlamentarnim strankam, tako predlagajo razdelitev Slovenije na 18 volilnih enot s po približno povprečno 93.000 volilnimi upravičenci v vsaki izmed enot.
Kot so navedli, predlog razdelitve v največji možni meri sledi mejam območnih upravnih enot, statističnih regij in drugih uveljavljenih teritorialnih razdelitev. Z izjemo Mestne občine Ljubljana, katere območje bi razdelili med tri volilne enote, nobena izmed občin ne bi bila razdeljena med več volilnih enot. V eni volilni bi bili dve mestni občini, in sicer Velenje in Slovenj Gradec, v devetih po ena, pet volilnih enot na svojem območju ne bi imelo mestne občine, imele pa bi mesto.
V NSi so v dosedanjih izjavah zagovarjali tudi absolutni preferenčni glas in volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot. Slednje bi skupno število poslancev v slovenskem parlamentu povečalo na 92, kar bi terjalo tudi spremembo ustave in bi bržkone sam proces uveljavitve preferenčnega glasu še zapletlo in podaljšalo.
Pred političnimi akterji usklajevanje o podrobnostih uveljavitve preferenčnega glasu
Za parlamentarce bo, kot kaže, največji izziv poenotenje o številu volilnih enot. Stranke, ki bodo pripravljene sodelovati pri spremembah volilne zakonodaje, pa čaka tudi usklajevanje podrobnosti, med drugim, ali naj bo preferenčni glas relativni ali absolutni, neobvezni ali obvezni, ali se sodelujoče poslanske skupine strinjajo s sistemom zadrge in spolnimi kvotami.
“Do zdaj ni bilo resne debate o tem, da bi bil to obvezni preferenčni glas, ker se večina zaveda, da bi njegova uveljavitev lahko pomenila še večje število neveljavnih glasovnic. Kar zadeva relativni ali absolutni preferenčni glas, pa to ni ključni problem, tudi glede na trditev ustavnopravnih strokovnjakov, da je prag, kot je bil določen v zadnjem predlogu koalicije in enak kot na evropskih volitvah, že tako nizek, da praktično pomeni izenačitev absolutnega in relativnega glasu,” je za STA ocenila Kociper.
Parlamentarne stranke so imele o tem sicer doslej različna stališča. V SD so napovedali, da bodo podprli neobvezni in relativni preferenčni glas, naklonjeni bi lahko bili tudi povečanju števila volilnih enot. V Levici podpirajo uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ in ukinitev volilnih okrajev. Ocenjujejo, da je ob sorazmerno nizkem pragu ustrezen relativni preferenčni glas, saj da slednjega volivci uporabljajo, če je obvezen ali ne. Odprti so tudi za pogovore o številu volilnih enot.
V največji opozicijski stranki SDS medtem ocenjujejo, da se politika “znova ukvarja s spremembo volilnega sistema in to na slabše”. Ukinitev volilnih okrajev v “državi, kjer je eden glavnih problemov pretirana centralizacija”, pa je po njihovem mnenju “močan korak v napačno smer”. V povečanju števila volilnih enot ne vidijo ustrezne rešitve, želji po čim bolj neposrednem odločanju se da po njihovi oceni približati izključno z dvokrožnim večinskim volilnim sistemom.
Ob neuspešnih usklajevanjih koalicija naprej s svojim predlogom
Če se stranke jeseni ne bodo mogle poenotiti glede predloga, bo Kociper predlagala, da vsaj koalicija poda alternativni predlog. Tudi slednji bi lahko prinesel večje število volilnih enot, najverjetneje 11. A kot pravi, ne želi nič prejudicirati, ker je to stvar razprave v koaliciji.
O tem, ali bi bilo smiselno, da se v primeru neuspešnih usklajevanj v postopek vključi tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, podobno kot je denimo v minulem mandatu pogovore o spremembi volilne zakonodaje vodil njen predhodnik Borut Pahor, pa Kociper odgovarja, da ne ve, kaj bi predsednica lahko dodatno dosegla. “Če se bo tako odločila, se seveda lahko vedno vključi, to je njena pravica. Osebno sicer ne vem, kaj več bi lahko naredila, ker je bil tokrat proces – kar je zame ključna razlika – postopen, vključujoč, vanj smo povabili civilno družbo, volivce in na koncu, kar je verjetno najpomembneje, je to rezultiralo v jasni volji volivcev na referendumu,” meni državna sekretarka v premierjevem kabinetu.
Ustavni pravnik Grad: Odločilen vpliv na izbiro poslancev le z obveznim in absolutnim preferenčnim glasom
Ustavni pravnik Franc Grad pred razpravami o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ izpostavlja, da je pri tem treba najti rešitev, ki je primerna za volilni sistem države in je tudi ustavno skladna. Odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev pa lahko zagotovi le obvezni in absolutni preferenčni glas, pravi.
Ustavni pravnik in zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Franc Grad, tudi eden od soavtorjev slovenske ustave, pojasnjuje, da obstaja več različic proporcionalnih volilnih sistemov, ki ga ima tudi Slovenija. Najbolj enostavna je delitev na tiste, ki volivcem dopuščajo, da vplivajo na izbiro oseb oz. tako imenovane personalizirane volilne sisteme, in tiste, ki dopuščajo oz. dajejo zgolj možnost glasovanja za posamezno listo, je v pogovoru za STA pojasnil Grad.
Na posvetovalnem referendumu junija so se volivci izrekali o vprašanju, ali so za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslancev. Grah je sicer kritičen do tako postavljenega vprašanja na posvetovalnem referendumu, saj gre, kot opozarja, za zahtevno vprašanje in nikakor za vprašanje, ki se ga volivcem na referendumu postavi na hitro. “Sprememba volilnega sistema je tako resna zadeva, ki ima lahko tako dolgotrajne posledice, da je treba volivce na to pripraviti, jih ustrezno obvestiti, informirati. Tega ni bilo,” je izpostavil. Strinja pa se, da je pomembno, da volivci izrazijo svoje mnenje.
Odločilen vpliv volivcev na izbiro predstavnikov v parlamentu pa lahko po njegovih besedah zagotovi le obvezni in absolutni preferenčni glas.
Kot je pojasnil, so namreč izkušnje z neobveznim prednostnim glasom “še vedno povsod slabe”. “Stranke pravzaprav izigravajo volivce, dajejo jim iluzijo, da volivci odločajo, volivci pa so seveda pragmatični in ne bodo glasovali o osebah, če jim je lažje glasovati samo o listi,” ocenjuje Grad. Slednje tako političnim strankam omogoča, da popolnoma uveljavijo svojo voljo glede izbire kandidatov, dodaja. V luči zagotavljanja odločilnega vpliva volivcev tako predlog neobveznega preferenčnega glasu po Gradovih besedah kaže bodisi na zavestno zavajanje bodisi nepoznavanje materije.
Absolutni preferenčni glas pa pomeni, da niso postavljeni absolutno nobeni pogoji za upoštevanje preferenčnega glasu, kot je v Sloveniji pri glasovanju na evropskih in lokalnih volitvah, kjer je treba doseči določen prag, ampak ima glas volivca absolutno prednost.
Grad ob tem poudarja, da sam ne pozna nobenega nasprotnega strokovnega stališča, ve pa, da obstajajo nasprotna politična stališča.
Ocenjuje, da bi imel sistem z obveznim in absolutnim preferenčnim glasovanjem nekaj prednosti v primerjavi z obstoječim volilnim sistemom, pri snovanju katerega je sodeloval tudi sam. Kot največjo prednost je izpostavil možnost večje izbire med kandidati, med morebitnimi pomanjkljivostmi pa predvsem povečano zastopanost centrov na račun periferije in zapletenost takšnega volilnega sistema v primerjavi z obstoječim.
Politične stranke v luči ukinjanja volilnih okrajev in pogovorov o številu volilnih enot iščejo konsenz, a je vprašanje, če ga bodo našle, opaža Grad. Zlasti manjšim strankam, ki ciljajo tudi na podeželje, namreč sistem z volilnimi okraji bolj ustreza.
Meni pa, da bi bilo ob prehodu na volilni sistem s preferenčnim glasovanjem ustreznejše večje število volilnih enot. S tem bi se po njegovih besedah “nevarnost” prevelike koncentracije, višjega števila predstavnikov centrov zmanjšala. Obenem bi po njegovih besedah najbrž bilo celo nujno uveljaviti tudi načelo domicila, torej načela, pri katerem lahko kandidat kandidira le v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče. A dodaja, da je vsak poslanec predstavnik ljudstva in ne volilne enote, kljub temu pa je določena povezanost med volivci in poslancem koristna.
Preferenčni ali prednostni glas je glas, s katerim volivec na glasovnici izbere enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi na listi, za katero je glasoval. Volivec torej ne izbira le med političnimi opcijami, pač pa tudi med posameznimi kandidati. Poznamo več oblik preferenčnega glasu, lahko je obvezni ali ne, absolutni ali relativni.
Preferenčno glasovanje omogoča volivcu izbiro znotraj ene liste kandidatov. Med sisteme preferenčnega glasovanja se načeloma uvrščajo vsi sistemi, pri katerih imajo volivci možnost ne le izbire ene politične opcije, ampak tudi vpliv na izbiro posameznikov znotraj te opcije.
Upoštevajoč, da so stranke pogosto tudi notranje razdeljene, pa je s preferenčnim glasovanjem volivcu dana tudi možnost, da podpre eno ali drugo frakcijo v stranki, za katero glasuje.
Obvezni/neobvezni preferenčni glas
V volilnem sistemu z obveznim preferenčnim glasom mora volivec poleg oddaje glasu za listo označiti tudi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi. Pri sistemu fakultativnega oz. neobveznega preferenčnega glasovanja pa je obvezna le izbira liste, oddaja preferenčnega glasu pa je dodatna možnost, ki jo volivci po želji lahko izkoristijo. Takšno možnost preferenčnega glasu Slovenija pozna že pri glasovanju na evropskih volitvah in volitvah občinskih svetnikov v nekaterih občinah.
Absolutni/relativni preferenčni glas
Eno od pomembnejših vprašanj pri sistemih s preferenčnim glasom je tudi moč preferenčnih glasov v primerjavi z močjo vrstnega reda kandidatov na listi. Pri absolutnem prednostnem glasovanju se preferenčni glasovi upoštevajo v celoti in so tako izvoljeni tisti kandidati z liste, ki so na tej listi prejeli največ preferenčnih glasov. Pri relativnem prednostnem glasovanju pa se preferenčni glasovi upoštevajo le, če njihovo število preseže določen prag. Prag za kandidata je lahko izražen v odstotku glasov od vseh glasov, oddanih za listo, za posamezne volitve pa je določen v zakonu. Če pa ta prag ni dosežen, o izvolitvi kandidatov odloča vrstni red, ki ga je postavila stranka ali lista sama. Relativni prednostni glas v Sloveniji volivci lahko denimo uporabijo na evropskih volitvah in na lokalnih volitvah ob izbiri občinskih svetnikov v nekaterih občinah.
En/več glasov
Sistemi preferenčnega glasovanja se razlikujejo tudi glede na število preferenčnih glasov, ki jih lahko volivec odda. Tako je moč ločiti med sistemi z enim preferenčnim glasom in sistemi, kjer lahko volivec odda več preferenčnih glasov. Pri volilnih sistemih z možnostjo slednjega je moč ločiti predvsem sisteme, kjer ima volivec toliko preferenčnih glasov, koliko predstavnikov se voli, ter sisteme, kjer je število preferenčnih glasov omejeno na določeno število.
Ponekod so imena kandidatov na glasovnici izpisana, drugod pa jih ni in je potrebno ime in priimek kandidata vpisati lastnoročno. Obstajajo tudi sistemi, kjer volivec razvrsti vse kandidate glede na preferenco od najljubšega pa do najmanj zaželenega ter sistemi, kjer kandidati izražajo svojo preferenco že nekaj mesecev pred splošnimi volitvami. Možni so tudi sistemi s tako imenovanimi negativnimi preferencami, pri katerih volivci najljubše kandidate obkrožajo, medtem ko lahko kandidate, ki jih zavračajo, prečrtajo.