Ali rakete ali atomske bombe

Ervin Hladnik Milharčič v komentarju Ali rakete ali atomske bombe piše o dilemi, ali naj Združene države Ukrajini dostavijo rakete dolgega dosega, s katerimi lahko zadenejo cilje na ozemlju Ruske federacije. Sprašuje se, ali bi to pomenilo, da bi prestopili “tisti prag resnične groze, o katerem se vojaki sploh nočejo pogovarjati”.

“Razmišljanje poklicnih vojakov je na tem terenu zelo jasno. Rakete so del konvencionalne oborožitve vsake vojske. O njihovi uporabi se razmišlja v okviru premikov taktičnih bataljonov in ofenzivnih strategij. Tukaj domišljija lahko poleti, kamor jo lahko nese. Če jih Ukrajinci dobijo, bo spopad za spoznanje bolj zanimiv. Nič več. Med konvencionalno oborožitvijo čudežnega orožja ni. Kaj pa uporaba jedrskega orožja? Resni vojaki o tem molčijo. Tudi o teoretični možnosti uporabe atomskih bomb se razen v bunkerjih, kjer se grejo računalniške igrice, ne reče niti besede. (…) Ukrajini jedrskih bomb ne bo posodil nihče. Njenih ji ne bodo vrnili. Edino, kar ji omogoča kolikor toliko aktiven položaj v konvencionalni vojni, je ustrezna konvencionalna oborožitev. Fronto lahko stabilizira samo s preselitvijo vojne iz zraka na ozemlja Ruske federacije. Rakete dolgega dosega bi ukrajinski vojski omogočile razbitje ruskih enot, preden se premaknejo na ozemlje Ukrajine. Nekakšno ravnotežje konvencionalnih sil bi se vzpostavilo. Brez tega bo Ukrajina poražena v vojni z Rusijo.”