Svet za radiodifuzijo raztrgal Astin anti-demokratičen medijski zakon: Predlog zakona o medijih ne sledi niti minimalnemu standardu vrednot delovanja v družbi!

Svet za radiodifuzijo meni, da predlog zakona o medijih ne sledi niti ciljem in rešitvam iz preambule predloga niti minimalnemu standardu vrednot delovanja v družbi. Ključni problem medijev vidijo v prevladi vzorcev slabih praks, ne v zakonodaji, ki naj ne bi bila prenovljena. Hkrati je problem zastarela organizacijska kultura v medijih, menijo.

V predlogu zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo in je bil v javni razpravi do konca januarja, kot problematično vidijo že samo definicijo medija. Ministrstvo po njihovem izhaja iz definicije, ki je izrazito pomanjkljiva. Mediji ne širijo le informacij, ampak tudi programske vsebine, ki lahko vključujejo kulturno-umetniške izdelke, znanstveno-raziskovalne, otroške in športne oddaje, so zapisali.

Mediji so se po njihovem opažanju postopoma prelevili iz posrednika med javnostjo in resničnostjo v tistega, ki ustvarja in širi svojo “umetno konstrukcijo realnosti”, ki pa ni v interesu javnosti. Poleg tega navajajo, da so se “main stream mediji postopoma preoblikovali iz nadzornika oblasti v absolutno oblast, ki je nenadzorovana, prav tako pa tudi nikoli ni bila nikjer izvoljena na demokratičnih volitvah”. Glede na to po njihovem nima legitimnosti za moč, ki jo izvaja nad običajnimi ljudmi.

Kot so navedli, je “celoten predlog zakona usmerjen v nadzor oz. v nadzorovano ukinjanje neprijetnih medijev, ne pa v spodbujanje razvoja novih medijev, njihovo kreativnost, razvoj medijskega trga na osnovi novih tehnologij pri upoštevanju vsesplošnih vrednot”. Prav tako predlog stremi k prevladi enostranskega pogleda na razvoj in vsebine medijev, so ocenili.

Tudi v sestavi predlaganega sveta za medije po njihovem mnenju ni zaslediti pluralizma, saj v njem niso predvideni strokovnjaki s področij, kot so denimo telekomunikacije, informatika, ekonomija in pravo, filozofija in jezikoslovje.

Predlog zakona poleg tega ne govori o prepovedi mreženja lastništva medijev in ne opredeljuje linearnih in nelinearnih vsebin, torej kaj se dogaja v realnem času in kaj je posnetek. Prav tako ne obravnava možnih razpisov za frekvence medijev, ugotavljajo. “Tudi tehnološko gledano je predlog zakona slab, neuporaben, ker tehnološko ne odgovarja pojmu tehnološke konvergence,” so izpostavili.