Nemški strokovnjaki iz bundestaga: Posamezna članica Nata lahko napoti svoje (nacionalne) vojake v Ukrajino, ob tem pa Nato ne postane udeleženec v konfliktu
Če bi ena od članic zveze Nato napotila svoje vojake v Ukrajino, vendar tega ne bi storila v okviru vnaprej določene Natove misije in izven Natove vojaške poveljniške strukture, niti Nato kot celota niti druge zaveznice ne bi avtomatično postale udeleženke v konfliktu, je ugotovila skupina strokovnjakov nemškega bundestaga.
“Če država članica Nata pri napotitvi deluje enostransko, […] niti Nato kot celota niti druge partnerske države Nata ne postanejo udeleženke v konfliktu,” med drugim navaja še poročilo strokovne skupine pod okriljem nemškega parlamenta, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa.
Do objave poročila prihaja po tem, ko je francoski predsednik Emmanuel Macron konec februarja dejal, da ne izključuje napotitve vojakov v Ukrajino, nemški kancler Olaf Scholz pa je napotitev pripadnikov oboroženih sil katere od zahodnih zaveznic v to državo odločno zavrnil.
Poslanko bundestaga iz vrst skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrix von Storch je nato zanimalo, kako bi morebitna tovrstna napotitev francoskih vojakov vplivala na druge članice Nata, glede na peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa načelo kolektivne samoobrambe.
“Če enote katere od držav članic Nata izvajajo kolektivno samoobrambo po 51. členu Ustanovne listine ZN v korist Ukrajine v obstoječem konfliktu (med Rusijo in Ukrajino) in jih med spopadom na območju konflikta napade druga stranka v konfliktu (Rusija), ne gre za primer iz petega člena severnoatlantske pogodbe,” so v poročilu zapisali nemški strokovnjaki.
Severnoatlantska pogodba sicer omenja tudi “napad na sile, plovila ali zrakoplove katere koli pogodbenice,” vendar to velja zgolj za napade na njihovem ozemlju ali na ozemljih, na katerih so bile sile zaveznic nameščene ob začetku veljavnosti pogodbe, torej 24. avgusta 1949.
“Vojaško posredovanje francoske kopenske vojske v Ukrajini bi temeljilo na kolektivni pravici do samoobrambe iz 51. člena Ustanovne listine ZN in bi bilo zato po mednarodnem pravu dopustno. Reakcija Rusije z napadom na cilje v Franciji pa bi pomenila oborožen napad v nasprotju z mednarodnim pravom,” so dodali.
Raziskovalna služba, ki je pripravila poročilo, deluje v okviru nemškega parlamenta in je sestavljena iz osmih specializiranih oddelkov s približno 100 zaposlenimi, navaja dpa. Imenujejo jih tudi “parlamentarni think tank”. V skladu s tem delujejo “politično nevtralno in objektivno”.