Golob z morbidnim planom. Hkrati z volitvami v evropski parlament naj bo še referendum o evtanaziji – tako hočejo svobodnjaki povečati volilno udeležbo in se s SDS vsaj izenačiti, ker evropskih volitev pač ne morejo dobiti.

Poslanke in poslanci koalicije so v DZ vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagajo, da se volivke in volivce na referendumu vpraša: “Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?”. Vedno glasnejše so govorice, da naj bi referendum potekal hkrati z volitvami v evropski parlament, ki bodo na sporedu 9. junija. Takšen je načrt Roberta Goloba, da poveča volilno udeležbo in se s SDS vsaj izenači, ker evropskih volitev v Gibanju Svoboda nikakor ne morejo dobiti.

Spomnimo: Po nekaterih tujih projekcijah, na katere se sklicujejo v časniku Finance, bo Svoboda namreč dobila le dva evropska poslanca. Na listi Svobode bosta zelo verjetno pristala dva aktualna evropska poslanca iz kvote propadle LMŠ, Klemen Grošelj in Irena Joveva. A slednja zaradi drenjanja drugih bolj razpoznavnih kandidatov iz vrst Svobode evropskega parlamenta od znotraj več ne bosta videla. Na listi Svobodnjakov bodo v prvem planu namreč Urška Klakočar Zupančič, Tamara Vonta in Matej Arčon. Svoboda je sicer evidentirala 30 voljnih kandidatov za sedež v Bruslju.

Po tujih projekcijah bo zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji SDS z do 4 evropskimi poslanci. Kot vse kaže bosta mandat ponovila Milan Zver in Romana Tomc. Poleg njiju pa se bosta v klopi evropskega parlamenta zelo verjetno usedla tudi Aleš Hojs in Branko Grims. A vsaj za enega od njiju bi lahko bil usoden Golobov manever z referendumom o evtanaziji. Če bi se ta scenarij uresničil bi SDS in Svoboda dobila vsaka po 3 evropske poslance, “drobiž” pa bi se s po enim evropskim poslancem razdelil med NSi, SD in Levico (ali Vesno z Vladimirjem Prebiličem).

Potem ko so se v javnosti pojavile informacije, da si v Bruselj želi tudi Golob, in sicer na funkcijo evropskega komisarja, so v kabinetu predsednika vlade (KPV) danes to zanikali. Kot so poudarili, premier “odločno zavrača namigovanja o razmišljanju ali celo dogovarjanju za položaj komisarja v prihodnji sestavi Evropske komisije“. “Prav tako ne načrtuje nastopa na evropskih volitvah. Trdno je odločen, da mandat, ki so mu ga zaupali volivke in volivci, uspešno pripelje do konca,” so dodali.

Predlog za razpis referenduma je koalicija sicer vložila v parlamentarni postopek v četrtek, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev.

V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, “saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje”.

Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, “vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora”. Kljub temu pa slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.

“Obe ti dve pravici sta v veliki meri utemeljeni na 3. odstavku 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja,” so prepričani v Svobodi.

Opozorili so, da po obstoječi pravni ureditvi neznosno trpeči umirajoči, ki si želi lahke smrti, nima enake možnosti uresničevanja svojih vrednot kot oseba, ki ji življenjski nazor ali versko prepričanje nalaga prizadevanje za ohranjanje življenja tudi, ko je to neločljivo povezano s hudim trpljenjem in turobnimi obeti. “Morebitni zakon, ki bi uzakonil pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, bi prvi skupini omogočil doslednejše uveljavljanje svoje vrednote tudi ob koncu življenja, ne da bi s tem drugi skupini krnil možnosti življenja v skladu z njenimi življenjskimi prepričanji in načrti,” menijo.

“Slovenija bi z odločitvijo za legalizacijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sledila vrsti naprednih držav, ki sploh v zadnjih letih veliko bolj množično uzakonjajo tovrstne posege,” so še izpostavili in kot primer navedli Nizozemsko, ki je postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uzakonila že leta 2001, takoj za tem pa po njenem vzoru še Belgija. Sledili so še Luksemburg, Švica, Španija, Avstrija, Kolumbija, Nova Zelandija, Avstralija in številne države znotraj ZDA.

Zavedajo se, da so vprašanja, povezana z umiranjem in trpljenjem težka in v duhu časa zahtevajo širšo družbeno refleksijo. “Razprava o evtanaziji je zelo zapletena in se pogosto vrti okoli etičnih, moralnih in pravnih vidikov,” so dodali.

“Ker gre za pomembno tematiko in pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na interese in življenje vseh ter tudi na nadaljnji razvoj naše družbe, menimo, da je treba ljudstvu skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli zagotoviti možnost odločanja o tem, ali naj se zakonodajno uredi vprašanje pravice posameznika do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,” so še navedli v Svobodi.