[Totalni kaos v zdravstvenem sistemu] Vlada sprejela prve ukrepe za zaščito javnega zdravstva, Fides o nevarnem posegu v organizacijo dela, Šetinc Pašek pa – zdravniška stavka naj se razglasi za nezakonito!?

0

Vlada je pred 1. marcem, ko se bodo postopoma začeli uveljavljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo, sprejela prve ukrepe za zaščito javnega zdravstvenega sistema. Na njihovi podlagi bodo lahko denimo direktorji javnih ustanov zdravnike razporedili v izmene, izvajalci nujne medicinske pomoči pa bodo lahko organizirali skupna dežurna mesta.

Ukrepi so namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo, je po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Na podlagi ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo.

V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. To pomeni, da bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci, je pojasnil Kordež.

Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike.

Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer bo neprekinjeno prisoten zdravnik za izvajanje službe NMP, je pojasnil Kordež.

Prav tako je vlada danes sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Gre za ukrep, ki je posledica umika soglasij za nadurno delo določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih, je pojasnil.

“Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu, če niso, pa da takšna soglasja prekličejo,” je poudaril.

Ob tem je dodal, da na ministrstvu za zdravje direktorje javni zdravstvenih zavodov pozivajo, naj jim do srede posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnih zdravstvenih ustanov.

Gre za prvi sklop ukrepov, v prihodnje pa bo vlada po njegovih besedah predvidoma sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do “opravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke”.

“Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi, kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen,” je poudaril državni sekretar.

Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom prišlo tudi do premeščanja zdravstvenih delavcev.

Danes sprejeti ukrepi po besedah Kordeža v “največji možni meri” izhajajo iz obstoječe zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.

V sindikatu Fides so prepričani, da ukrepi pred uveljavitvijo preklicev soglasij za nadurno delo, ki jih je danes sprejela vlada, kažejo na veliko nepoznavanje situacije v zdravstvu. Uveljavljanje izmenskega dela vidijo kot pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela, so zapisali v odzivu.

Po mnenju sindikata vlada namesto, da bi iskala rešitev za uresničitev stavkovnih zahtev, sprejema sklepe, s katerimi bo hitro poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot izven njega. “Če so takšne ukrepe pisali na ministrstvu za zdravje, nas odslej za javno zdravstvo še bolj skrbi, kot nas je doslej,” so zapisali v odzivu na vladne ukrepe.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so prepričani, da ukrepi ponovno kažejo nonšalanten odnos vlade premierja Roberta Goloba do veljavne ureditve področja dela zdravnikov. Prav tako so zatrdili, da nekatere vladne ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora Fidesa z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za organizacijo stalne pripravljenosti in tako dalje.

To po navedbah Fidesa pomeni, da bodo predlogi vlade in ravnanja delodajalcev, če bodo temeljila na tej podlagi, dejansko brez pravne podlage in nezakonita. Menijo, da iz vladnih pojasnil danes prav tako ni jasno, kaj pomeni pojem običajna delovna obremenitev in kdo bo tisti, ki bo naredil analizo ter kako bo to storil, zlasti pa, kako bodo to izvedli do 1. marca.

Če bo to prepuščeno javnim zdravstvenim zavodom, bodo po oceni Fidesa strokovna vodstva tista, na katerih ramena bo politika “zvrnila odgovornost za ukinjanje dežurnih delovnih mest” in vse posledice, ki jih to prinese za zagotavljanje ustreznega zdravljenja.

“V praksi bo to pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Pri stavkajočih zdravnikih ni podanega ničesar od navedenega, zaradi česar bodo takšna navodila vlade pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo ti seveda s tem soglašali,” so navedli v sindikatu Fides.

Sindikat Fides stavka od 15. januarja. Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.

Vlada je danes pred začetkom uveljavljanja preklicev soglasij za nadurno delo sprejela prve ukrepe za zaščito javnega zdravstvenega sistema. Na njihovi podlagi bodo lahko denimo direktorji javnih ustanov zdravnike razporedili v izmene, izvajalci nujne medicinske pomoči pa bodo lahko organizirali skupna dežurna mesta.

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je danes vlado javno pozvala, da v okviru zdravniške stavke ukrepa v skladu z zakonom o stavki. Šetinc Pašek meni, da ima vlada nedvoumno zakonsko podlago, da stavko s 1. marcem razglasi za nezakonito in vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naloži, da prenehajo izplačevati plače stavkajočim zdravnikom.

Razmere v slovenskem zdravstvu so po navedbah Šetinc Pašek zaskrbljujoče in iz dneva v dan bolj resno ogrožajo temeljne pravice slovenskih državljanov do zdravstvene zaščite in zdravljenja. Vzrok trenutnega stanja poslanka vidi v zaostrenih odnosih med vlado, “ki se utaplja v lastni nedoslednosti in neučinkovitosti” pri pogajanjih z zdravniškim sindikatom Fides, in stavkovnimi zahtevami Fidesa “zgolj in samo po višjih plačah”.

“Račun za vse, kar se dogaja okrog stavke Fidesa, plačujejo bolniki in vsi slovenski državljani, ki vse težje pridejo do zdravstvenih storitev,” je Šetinc Pašek zapisala v javnem pozivu.

Zaradi umika soglasij za nadurno delo bo prišlo do hude nenadne zaostritve stavke, saj na večini delovišč v zdravstvu ne bo mogoče zagotavljati nobenih zdravstvenih storitev razen nujnih, pa še te bodo zaradi pomanjkanja osebja ponekod ogrožene, je prepričana poslanka.

Izpad nenujnih zdravstvenih storitev pa lahko že na krajši rok resno ogrozi zdravje pacientov, saj ravno te storitve omogočajo prepoznavo potrebe po nujnih, urgentnih zdravstvenih storitvah, opozarja Šetinc Pašek. “Zdravstveni sistem se bo tako znašel na robu kolapsa, čemur ne oporeka niti Fides. Ravno nasprotno, na negativne posledice opozarja tudi Fides, seveda z namenom, da bi vlado prepričal o nujnosti sklenitve posebnega dogovora o višjih zdravniških plačah,” je zapisala.

Meni, da ima zaradi tega vlada “nedvoumno zakonsko podlago”, da zdravniško stavko razglasi za nezakonito, saj ta “očitno iz dneva v dan bolj ogroža zdravje ljudi”. Če je stavka nezakonita, pa tudi ni nobene pravne podlage za izplačevanje plač stavkajočim zdravnikom. Vlado zato poziva naj s 1. marcem razglasi zdravniško stavko za nezakonito, vodstvom javnih zdravstvenih zavodov pa naj naloži, da po tem datumu prenehajo izplačevati plače stavkajočim zdravnikom.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen