Končnega odgovora o politični usodi Švarc Pipan tudi danes še ne bo, medtem ministričina “analiza” nakupa sodne stavbe na Litijski cesti spravlja v težave vrh stranke SD

Končnega odgovora o politični usodi ministrice Dominike Švarc Pipan tudi danes očitno še ne bo. Premier Robert Golob ter predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon sta sicer danes skupaj potovala v Bruselj, a je Golob ob prihodu dejal, da o tem nista spregovorila “niti besede”. Tudi predloga za izključitev Švarc Pipanove iz SD za zdaj ni.

“O tem sva se dosti pogovarjala včeraj,” je dopoldne ob prihodu na vrh zasedanja voditeljev EU Golob odgovoril na vprašanje o tem, ali sta s Fajon na poti v Bruselj že prišla do dogovora o usodi ministrice za pravosodje Švarc Pipan, ki se ji položaj izmika zaradi očitkov o negospodarnem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani.

Pogovore bodo po Golobovih besedah nadaljevali po vrnitvi v Slovenijo, saj je obe strani, tako ministrico Švarc Pipan kot stranko SD, prosil za dodatna pojasnila. “Želim si jih v najkrajšem možnem času, ko jih prejmem, bom o tem naprej razpravljal oziroma sprejemal odločitve,” je dejal.

“Ministrica za pravosodje ni kdorkoli in njena zgodba bistveno presega zgodbo ene ministrice,” je izpostavil. Njene obtožbe so namreč zelo resne, njegova dolžnost pa je, da kot predsednik vlade o njih dobi odziv koalicijske partnerice, ali so resnične, na drugi strani pa, da jih ministrica podkrepi z dokazili, je ponovil.

Švarc Pipan in predstavniki SD so se v minulih dneh sicer že soočili tudi v njegovi prisotnosti. “In moram reči, da je bilo kar zoprno,” je dejal.

Ministrica za pravosodje je v sredo dejala, da prevzema objektivno odgovornost za nakup stavbe, a če bi odstopila v tem trenutku, se bodo podobne zgodbe nadaljevale. Dodala je, da se vse bolj kaže, da gre pri nakupu sodne stavbe na Litijski za skrbno načrtovano, protipravno delovanje, zavestno zavajanje in prirejanje dokumentacije s strani organizirane skupine s ciljem pridobitve protipravne koristi. Gre za posamezne uradnike ministrstva, kot tudi člane stranke SD, je dodala.

Očitke je usmerila tudi proti generalnemu sekretarju stranke Klemnu Žibertu in predsednici SD Fajon, ta pa je izjave Švarc Pipanove na njen račun označila za laži in manipulacije. Da so se odnosi med ministrico Švarc Pipan in njeno stranko SD zaostrili tudi na osebni ravni, je bilo razumeti tudi po sredinih nastopih Fajonove v večernih informativnih oddajah na Televiziji Slovenija in POP TV. Fajon je večkrat poudarila, da ministrica nima več zaupanja stranke, zato predlagajo njeno razrešitev.

Fajon je sicer v sredo premierju Golobu tudi “toplo svetovala”, naj spoštuje stališče SD in Švarc Pipan odslovi. “Sicer smo lahko v resni zagati in se bomo morali v koaliciji pogovoriti, kako naprej,” je opozorila.

A po Golobovi oceni bi bilo najhuje, da bi reagiral prehitro. “Potem pa bi se izkazalo, da so obtožbe v velikem delu res resnične, tega si res ne želim,” je dodal.

Fajon tudi ni izključila možnosti, da bi kdo podal predlog za izključitev Švarc Pipan iz stranke. Po informacijah STA pa v SD za zdaj takšnega predloga še niso prejeli.

Ministrica Švarc Pipan se je pod drobnogledom javnosti v zadnjih tednih znašla zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu prostorov na Litijski, ki jih preverjata tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije. Ministrico sicer čaka tudi interpelacija, ki jo je vložila SDS.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je bila z možnostjo nakupa stavbe na Litijski cesti prvič seznanjena šele 5. decembra, izhaja iz analize nakupa, ki jo je ministrica predala premierju Robertu Golobu. Analiza posebej izpostavlja, kakšna je bila pri poslu vloga vrha stranke SD, dopušča tudi možnost, da je bil posel voden po meri prodajalca.

Vpletenost v nakup domnevno preplačane stavbe na Litijski cesti v Ljubljani ministrica javno očita generalnemu sekretarju stranke SD Klemnu Žibertu. “Za potek posla se je pri vodji kabineta ministrice zanimal tudi sekretar stranke SD Klemen Žibert,” piše v dokumentu, ki ga je pridobila STA.

Iz analize sicer izhaja, da je bila ministrica z možnostjo nakupa sodne stavbe na Litijski seznanjena šele 5. decembra v okviru sestanka na ministrstvu za finance, ne glede na to, da so strokovne službe že od avgusta pripravljale vso dokumentacijo za nakup nepremičnine.

Zato je še toliko bolj neobičajno, da je bil nakup opravljen v izjemno kratkem času, izpostavlja analiza. Sklep o potrditvi investicije je bil podpisan 22. decembra. Pet dni kasneje, 27. decembra, je bila odločitev o nakupu sprejeta na vladi, dan zatem je pogodbo o nakupu podpisala ministrica.

Prav tako iz analize izhaja, da je iz dokumentacije ministrstva razvidno, da je bila stavba na Litijski že marca razpoznana kot možna lokacija za umeščanje sodišč, torej še pred razpisom za informativno zbiranje ponudb. “Iz teh ugotovitev izhaja, da so bile podlage za nakup nepremičnine zavajajoče in netočne, na kar so bili odgovorni uslužbenci opozorjeni,” piše v analizi.

“Iz komunikacije med ministrico in generalnim sekretarjem Gojkovičem je razvidno, da ministrice ni nihče opozoril na kakršnekoli nepravilnosti pri postopkih v zvezi z nakupom nepremičnine in potencialnimi tveganji. Takih opozoril po navedbah generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča tudi on ni dobil. Po njegovem vedenju naj bi postopki potekali v skladu s predpisi in protokoli na ministrstvu, saj so odgovorne osebe podale svoje parafe na vse dokumente”.

Analiza izpostavlja tudi številne nenavadnosti pri poteku transakcije in pomanjkljivosti dokumentacije v povezavi s sodno stavbo na Litijski cesti.

Kot navaja, je bilo med zahtevami razpisa ministrstva posebej navedeno, da morajo imeti ponujene stavbe ustrezne izkaze o toplotnih značilnostih, kot je denimo energetska izkaznica, česar pa ponudba izbranega ponudnika, družbe Rajski vrt primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, sprva ni izpolnjevala. Prav tako je Vežnaver v ponudbi navajal, da je kvadratura celotne nepremičnine 5126,90 kvadratnega metra, kar se je kasneje izkazalo kot sporno.

Analiza kot nenavadno izpostavlja tudi izjemno izjemno kratek rok za predložitev ponudb. Razpis za javno zbiranje ponudb je ministrstvo objavilo 23. junija lani, rok za ponudbe pa se je iztekel 7. julija.

Analiza posebej izpostavlja tudi cenitev stavbe na Litijski cesti. Kot je znano, ministrstvo za pravosodje pred milijonskim nakupom ni opravilo lastne cenitve, temveč je posel sklenilo na podlagi cenitve, ki jo je naročil prodajalec, družba Rajski vrt. Iz te pa izhaja bistveno neujemanje priprave cenitvenega poročila in priprave poročila izključno za potrebe prodaje nameravane nepremičnine, je zapisano v analizi.

“Več kot očitno je, da je cenitveno poročilo pripravljeno izključno za potrebe prodaje nepremičnine,” navaja analiza. Cenilec namreč na več mestih navaja, da si je ogledal nepremičnino 21. avgusta 2020, dejansko pa je datum podpisa cenitvenega poročila 13. decembra lani, lahko preberemo v analizi.

Analiza posebej izpostavlja tudi, da so na ministrstvu pripravili več verzij investicijskega dokumenta, pri čemer so dostopne le verzije od septembra, končna verzija pa je bila potrjena decembra.

Omenjene verzije se po navedbah v analizi razlikujejo zlasti v primerjavi različnih variant izmed treh ponudb, ki so jih na ministrstvu prejeli na javni razpis za zbiranje ponudb za potrebe sodne stavbe. Poleg ponudbe za stavbo na Litijski cesti so prejeli tudi ponudbo za stavbo na Dalmatinovi cesti in za stavbo na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani.

Analiza izpostavlja, da sta v septembrski verziji ponudbi na Litijski in na Dalmatinovi cesti po postavljenem točkovanju izenačeni, potrjena verzija pa preferira ponudbo na Litijski cesti, “kar kaže na to, da so bile verzije prilagojene na način, da bodo preferirale točno določeno varianto, in sicer varianto na Litijski cesti,” opozarja analiza.

V analizi lahko med drugim preberemo še, da je na nepravilnosti in nedoslednosti v dokumentih opozarjalo več uslužbenk ministrstva. Omenjene nepravilnosti so se nanašale na dokumente v povezavi s pregledom identificiranih stavb za potrebe sodstva iz marca lani, investicijskim projektom in analizo prejetih ponudb, med drugim izhaja iz dokumenta.

Nakup stavbe preverjata tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije. Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, to je podjetnik Sebastjan Vežnaver. Ministrica je izgubila zaupanje stranke SD, ki jo je pozvala k odstopu, Golob se glede njene usode še ni odločil. V SDS pa so že vložili interpelacijo o delu Švarc Pipan.