ZBS: Davek na bilančno vsoto bank bo okrnil odpornost bančnega sistema

Bančni sektor je zavezan in pripravljen sodelovati pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave, a ne prek davka na bilančno vsoto bank in hranilnic. Ta bo namreč negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Združenju bank Slovenije (ZBS).

“Po tokratnih poplavah so se banke in hranilnice odzvale s takojšnjimi neposrednimi ter posrednimi ukrepi pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Zgolj v prvem mesecu po poplavah je celotni bančni sektor različnim humanitarnim organizacijam, zaposlenim, gasilcem in občinam doniral kar osem milijonov evrov, kar predstavlja nekaj manj kot dva odstotka letošnjega polletnega dobička bančnega sektorja,” so spomnili v združenju.

Davek na bilančno vsoto bank, ki ga v zakonu o obnovi načrtuje vlada, pa bo po njihovi oceni okrnil konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ter zmožnost kreditiranja gospodarstva in prebivalstva. S tem bo v času, ko se gospodarstvo ohlaja, negativno vplival na odpornost bančnega sistema, so zapisali.

“Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote ne pomeni nujno višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi. Zaradi višjih davčnih obremenitev v primerjavi z drugimi državami ekonomske in monetarne unije bi se lahko bančne aktivnosti iz Slovenije pričele seliti v druge države znotraj bančnih skupin. To pa so lahko zelo neugodne dolgoročne posledice za dostop do financiranja gospodarstva,” so argumentirali v ZBS.

Ustvarjeni dobiček bank po njihovih besedah prispeva h kapitalski krepitvi, “saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja”. Poleg tega so dobički bank zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) prehodne narave, so dodali.

Ob tem so izpostavili tudi pomen predvidljivosti in stabilnosti pravnega in davčnega okolja, kar da je ključno za normalno poslovanje celotnega gospodarstva. “Predlog davka na bilančno vsoto bank ne zagotavlja predvidljivosti in stabilnosti pravnega ter davčnega okolja in ni dobra rešitev, na kar je opozorilo tudi 15 delodajalskih združenj,” so navedli.

V tej luči jih skrbijo posledice, kot so zmanjšana konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva; tveganja, povezana s pripravljenostjo nadaljnjih investicij v slovenskem gospodarstvu oz. zmanjšanje zanimanja za vlaganje v Slovenijo z vidika tujih vlagateljev; negativen vpliv na zmožnost pridobivanja kapitala v primerljivem okolju drugih evropskih držav; tveganja negativnih učinkov na bonitetne ocene tako bank in kot tudi države; ter negativen vpliv na stroške financiranja, ki da bo prenesen tudi na druge sektorje gospodarstva, vključno na državo.

V združenju so ocenili, da izbira zgolj enega sektorja za dodatno obdavčitev ustvarja negotovost in je diskriminatorna. “Cilj davčne zakonodaje bi moral biti zagotoviti slovenskim davčnim zavezancem primerljiv položaj ter primerljivo konkurenčno poslovno okolje drugim v državah članicah EU,” so zapisali.

Države, ki že imajo uveljavljen davek na bilančno vsoto, tega izračunavajo na podlagi višine sredstev, ki je prilagojena njihovi tveganosti. Nekatere druge države pa so davčno osnovo omejile izključno na vir enkratnega vira dobička, so še pojasnili.

Da lahko davek na bilančno vsoto bank vpliva na zmanjšanje kreditiranja v Sloveniji, je v mnenju opozorila tudi ECB. Izpostavila je, da se v nasprotju z davčnimi ureditvami, ki so jih uvedle druge države članice, dodatni davek v Sloveniji ne bi obračunaval zgolj od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak celotne bilančne vsote.

Osnutek zakona o obnovi po avgustovskih poplavah in plazovih predvideva uvedbo davka na bilančno vsoto bank in hranilnic za petletno obdobje, in sicer v višini 0,2 odstotka od bilančne vsote.