Scholz ob 85. obletnici kristalne noči zagotovil zaščito Judom v Nemčiji, danes tudi 100. obletnica pivniškega puča

0

Nemški kancler Olaf Scholz je med današnjo slovesnostjo v Berlinu ob 85. obletnici protijudovskih pogromov pod nacisti, znanih kot kristalna noč, Judom obljubil, da v Nemčiji “nikoli več” ne bodo trpeli zaradi antisemitizma, ki je v porastu po izbruhu spopadov med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.

Kot je v svojem govoru v berlinski sinagogi Beth Zion, ki je bila prejšnji mesec tarča napada z molotovkami, dejal Scholz, gre “v bistvu za držanje obljube, ki je bila dana v desetletjih od leta 1945”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Scholz je spričo ponovnega porasta antisemitskih dejanj po izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom, tako v Nemčiji kot po vsej Evropi, želel še enkrat potrditi to obljubo, “na kateri sloni demokratična Nemčija”, dodaja AFP.

“Vsaka oblika antisemitizma zastruplja našo družbo. Kot zdaj med islamističnimi demonstracijami,” je dejal kancler in zagotovil, da bodo preganjali vse, ki “podpirajo terorizem in so antisemiti”.

Scholz je govoril ob 85. obletnici dogodkov, znanih kot kristalna noč, ko se v Nemčiji spominjajo žrtev protijudovskih pogromov, ko so nacisti zažigali in ropali sinagoge in podjetja v lasti Judov po vsej Nemčiji, kar je kasneje vodilo v poboj šest milijonov evropskih Judov med drugo svetovno vojno.

Današnjega dogodka so se ob Scholzu udeležili tudi številni člani njegovega kabineta, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in vodja osrednjega sveta Judov v Nemčiji Josef Schuster, pa tudi 102-letna Margot Friedländer, ki je preživela holokavst, ter družinski člani nekaterih Izraelcev, ki jih je v napadih 7. oktobra zajel Hamas.

Ravno danes je tudi 100. obletnica t.i. pivniškega puča, v Nemčiji znanega tudi kot Hitlerputsch. Pivniški puč je bil poskus državnega udara, ime pa je dobil po pivnici Bürgerbräukeller, kjer je Adolf Hitler 8. novembra 1923 na svojo stran pridobil množico, ki je poslušala govor njegovega političnega konkurenta Gustava von Kahra.

Ker ga v enem trenutku ni bilo slišati zaradi glasne množice, je Hitler v strop izstrelil strel, skočil na stol ter zavpil: “Izbruhnila je nacionalna revolucija! Dvorano obkroža šeststo mož. Nihče ne sme oditi.” Nadalje je izjavil, da je bila bavarska vlada odstavljena, in razglasil oblikovanje nove vlade z Ludendorffom.

Naslednji dan, 9. novembra 1923, je približno dva tisoč nacistov korakalo proti spomeniku Feldherrnhalle v središču Münchna, kjer so se spopadli s policijskim kordonom. V spopadu je umrlo 16 pučistov in štirje policisti.

Hitler je bil v spopadu ranjen, a se je izognil aretaciji, ker so ga pristaši umaknili na varno iz mesta. Oblasti so ga aretirale dva dni kasneje in obtožile izdaje. S tem je hitler pridobil pozornost na nacionalni ravni. 24-dnevni sodni proces, ki je sledil, mu je dal izvrstno priložnost promovirati svoje nacionalistične nazore, saj so bile novice o njem na prvih straneh časopisov po vsej Nemčiji in drugod po svetu. Na koncu je bil obsojen izdaje in dosojena mu je bila petletna zaporna kazen v zaporu Landsberg. V zaporu je narekoval svoje delo Moj boj sojetnikoma Emilu Mauriceu in Rudolfu Hessu. Po samo devetih mesecih so ga 20. decembra 1924 izpustili. Po izpustitvi je Hitler spremenil strategijo in se lotil prevzema oblasti z legalnimi sredstvi prek volitev namesto nasilnega prevrata in v ta namen aktivno razvijal svoje metode propagande.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen