Po štirih dnevih spopadov v Izraelu število mrtvih preseglo 2000

0

Izrael je po sobotnem napadu skrajnega palestinskega gibanja Hamas danes nadaljeval obstreljevanje območja Gaze, za katero so izraelske oblasti odredile popolno blokado. Skupno število smrtnih žrtev spopadov je preseglo 2000. Zaradi pomanjkanja goriva so v Gazi ustavili edino elektrarno, v Izrael pa je medtem prišla prva vojaška pomoč ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc sta dosegla dogovor o oblikovanju krizne vlade narodne enotnosti. Obenem bodo v Izraelu vzpostavili t. i. vojni kabinet, v katerem bodo Netanjahu, Ganc, obrambni minister Joav Galant in dva opazovalca. Deloval bo do konca vojnega stanja. Izraelska vojska je ob tem vpoklicala 300.000 rezervistov.

Od začetka spopadov je bilo na obeh straneh ubitih skupno že več kot 2250 ljudi, večinoma civilistov. Na izraelski strani so zabeležili najmanj 1200 žrtev, v Gazi pa je v izraelskih napadih življenje izgubilo več kot 1000 ljudi. Ranjenih je na tisoče.

Med mrtvimi, ranjenimi, pogrešanimi in ugrabljenimi so tudi številni tuji državljani. Po zadnjih podatkih jih je v sovražnostih življenje izgubilo več kot 80.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (OCHA) je sporočil, da je bilo zaradi izraelskega obstreljevanja okoli 264.000 Palestincev iz Gaze – kjer jih sicer živi okoli 2,2, milijona – prisiljeno zapustiti svoje domove. Ob tem je opozoril, da število notranje razseljenih narašča.

Iz kibuca Kfar Aza na jugu Izraela so prišla nova poročila o najmanj 100 ubitih med vpadom Hamasa v državo. Med njimi naj bi bili tudi otroci, nekatera trupla pa naj bi bila obglavljena.

Kljub navedbam izraelske vojske, da je v pretežni meri prevzela nadzor nad jugom države in mejo z Gazo ter pregnala Hamasove borce iz več kot desetih mest in kibucev, so se v torek zvečer v Aškelonu izraelski vojaki spopadali z več napadalci. Tri naj bi ubili. Iz Gaze so nad Aškelon poletele tudi nove rakete.

Izraelska letala so napadla več kot 200 ciljev na območju Al Furqan v Gazi, od koder naj bi Hamas načrtoval in izvajal napade. V 24 urah je bil to tretji obsežen napad na območju Gaze.

Po navedbah izraelske vojske so letala uničila radarski sistem Hamasa, v regiji Bejt Hanun pa zadela osemdeset ciljev, vključno z dvema bančnima podružnicama, ki naj bi ju uporabljali za financiranje terorizma.

Izraelske sile so obstreljevale tudi tarče v južnem Libanonu, od koder sta pred tem prileteli dve raketi. Odgovornost za raketiranje je prevzelo libanonsko skrajno šiitsko gibanje Hezbolah, ki je sporočilo, da je šlo za povračilo, potem ko so izraelske sile v začetku tedna ubile več njegovih borcev.

V Izrael je medtem ponoči priletelo ameriško letalo s strelivom, v vzhodno Sredozemlje pa je prispela ameriška letalonosilka Gerald Ford z oborožitvijo. S ciljem odvračanja Izraelu sovražnih akterjev oziroma preprečitve dodatne zaostritve razmer ali razširitve vojne so ZDA napovedale tudi napotitev več vojaških letal F-15, F-16 in A-10.

Edino elektrarno na območju Gaze so zaradi pomanjkanja goriva danes ustavili. Po navedbah palestinskega podjetja za proizvodnjo električne energije bodo prešli na pridobivanje energije s sončnimi elektrarnami, s čimer bodo območju zagotovili za deset ur elektrike na dan. Prebivalci bodo ob tem odvisni od generatorjev elektrike, v kolikor imajo na voljo gorivo za njihovo delovanje.

Danska in Švedska sta danes – tako kot Nemčija in Avstrija v začetku tedna – zaradi napada Hamasa začasno ustavili razvojno pomoč za palestinska ozemlja, humanitarno pomoč pa ohranili. Obe sta kot razlog navedli bojazen, da bi sredstva zlorabili za posredno podporo terorističnim organizacijam.

Papež Frančišek je Hamas pozval k izpustitvi med 100 in 150 talcev, ki jih je gibanje zajelo po napadu. Ob tem je izrazil zaskrbljenost zaradi izraelskega obleganja Gaze, a sočasno Izraelu tudi priznal pravico do samoobrambe.

V Sloveniji je parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) obsodil Hamasov napad, obe strani pa pozval k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k mirovnim pogovorom. Opozicija je bila ob tem posebej kritična do Levice, ki da s svojimi stališči ruši enotnost slovenskega odziva na zadnje dogajanje na Bližnjem vzhodu. Več organizacij in gibanj je medtem v javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k takojšnjemu umiku “podpore izraelski okupacijski politiki”.

Rusija se je ponudila za posrednico v izraelsko-palestinskem konfliktu. Iz Kremlja so sporočili, da Moskva lahko sodeluje pri njegovem reševanju, saj da vzdržuje dialog z obema stranema.

Pred Evropskim parlamentom v Bruslju so se voditelji institucij EU, poslanci in sodelavci z minuto molka poklonili žrtvam Hamasovega napada. Predsednica parlamenta Roberta Metsola je opozorila, da za terorizem ni nikakršnega opravičila. Z minuto molka se je začel tudi kolegij evropskih komisarjev.

Britanski zunanji minister James Cleverly pa je medtem prispel v Izrael na solidarnostni obisk. Predvidoma se bo srečal s posamezniki, ki so preživeli napade Hamasa, in tamkajšnjimi političnimi voditelji.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen