[Potuha za razgrajače in nagrada za petkove kolesarje] Koalicija na matičnem odboru DZ podprla predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve covidnih odlokov

Predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve (neustavnih) covidnih odlokov je šel čez sito odbora za pravosodje. Člani odbora so ga podprli z devet glasovi, proti so glasovali štirje poslanci. Podprli so tudi koalicijska dopolnila, ki odpravljajo pomisleke, ki jih je imela zakonodajno-pravna služba DZ.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v predstavitvi predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19 dejala, da je namenjen popravi krivic, ko je država izrekala globe za prekrške ob kršenju predvidenih ukrepov, ki pa niso bili utemeljeni na zakonitih oz. ustavnih podlagah.

Ob tem se Švarc Pipan zaveda, da sta država in takratna vlada skušala zamejiti širjenje bolezni, vendar sta to po njenih besedah storili na trhli podlagi, zato ljudje niso ponotranjili ukrepov. “Ne zato, ker ne bi bili pravilni, ustrezni, koristni, ampak ker so bili sprejeti, dojeti ali razumljeni kot oblika državne represije,” je bila konkretna.

Namena zakona sta po njenih besedah povrnitev načela zaupanja v pravno državo in povrnitve v prejšnje stanje, kakršno bi bilo, če te globe ne bi bile naložene. To pomeni vračilo glob po uradni dolžnosti, državljani bodo torej prejeli informativne izračune, katerim bodo lahko ugovarjali. Tudi zato bo pripad s tem povezanih zadev na upravno sodišče minimalen, je ocenila Švarc Pipan.

Poudarila je, da predlog zakona ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se nadalje ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Špela Maček Guštin je opozorila, da iz gradiva ob predlogu zakona ni bilo jasno, ali ta uporablja institut abolicije in amnestije oz. kakšna je pravna narava tega zakona, če ne gre za ta dva instituta. Maček Guštin sicer meni, da je ministrica zadovoljivo pojasnila to dilemo.

Bojana Potočan je v imenu državnega sveta povzela, da se večina svetnikov v komisiji za državno ureditev ni strinjala z zamislijo zakona, saj da so v času bolezni covid-19 veljale posebne okoliščine, ki so zahtevale hitro in učinkovito ukrepanje. Predloga zakona na komisiji zato niso potrdili.

Predstavnica vrhovnega sodišča Tina Brecelj je povedala, da je sodna veja oblasti pri pripravi zakona aktivno sodelovala. Izpostavila je, da zakon upravnemu sodišču nalaga nove obveznosti, kar je posledica tega, da izvršilna oblast nima doslednega dvostopenjskega odločanja. Dvomi v ministričino oceno, da bo pripad na upravno sodišče zaradi predloga minimalen, zato je pozvala k razmisleku o manjši reformi upravnega sodstva.

Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan se je z oceno Tine Brecelj strinjala in opozorila, da se s trenutno kadrovsko sliko na upravnem sodišču le stežka spopadajo s pripadom, imajo namreč več kot 4000 nerešenih zadev. Zato je zakonodajalcu predlagala, naj v finančne posledice predloga zakona na letni ravni uvrsti 117.500 evrov, kolikor znaša plača enega višjega sodnika in enega strokovnega sodelavca na upravnem sodišču.

Glavni zdravstveni inšpektor Edis Grcić je navedel, da je zdravstveni inšpektorat uvedel nekaj več kot 10.000 prekrškovnih postopkov na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, od tega jih je bila več kot polovica zaključenih z izrekom globe. V 1500 primerih so izrekli opomin, v 2000 pa opozorilo, v vseh ostalih primerih je bil postopek ustavljen brez odločbe o prekršku. Na podlagi predlaganega zakona bo inšpektorat moral izvesti postopke vračila glob v nekaj več kot 7000 postopkih o prekršku. Na to se po njegovih besedah pripravljajo s posodobitvijo informacijskega sistema in drugimi notranjimi navodili.

Poslanci so se v razpravi spraševali o namenu ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 in zakaj jih ljudje niso spoštovali. Poslanec SDS Branko Grims je napovedal, da SDS predloga zakona ne bo podprla.

Dejan Kaloh (SDS) pa je v svoji razpravi izpostavil sledeče: “Tovrstne ukrepe, eni so bili precej bolj drastičnih od teh, so predlagale tudi druge države. Pa kako lahko govorim o krivicah, če smo z ukrepi ščitili zdravja in življenja ljudi v obdobju, ko so naši sodržavljani umirali ali pa bili v umetni komi zaradi hudega poteka bolezni.

Po tej vaši logiki so bile vse evropske vlade avtoritarne, spremenile so v eno samo veliko diktaturo. Kar pa je seveda ne drži. Poleg tega so tudi druge države imele policijske ure. Nihče si ni želel Bergama. V nobeni drugi državi vladajoči tistim, ki so kršili vladne odloke, ne vračajo državljanom glob, v nobeni. Gre seveda za populistični zakon, s katerim je pač post festum potrebno nagraditi vaše kolesarske podpornike.”

Člani odbora so sprejeli tudi koalicijska dopolnila, ki jih podpira tudi pravosodna ministrica. Pojasnila je, da po opozorilu zakonodajno-pravne službe z dopolnili odpravljajo nekatere nejasnosti. Ministrstvo podpira tudi dopolnilo, ki pristojnemu davčnemu organu daje pravno podlago, da ne uvede prisilne izterjave za prekrške, če izterjava še ni bila uvedena.

Poslanci so predlog zakona podprli z devetimi glasovi za in štirimi proti. Tako so glasovali tudi o koalicijskih dopolnilih, z razliko pri dopolnilu k 13. členu predloga, za katerega je glasovalo osem članov odbora, proti pa štirje.