[Še ena klofuta Golobovi vladi, ki izvaja oblastniški monolog] Delodajalci izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta, saj ne želijo imeti le vloge statista

2

Reprezentativne delodajalske organizacije zaradi neenakovredne vloge izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je na skupni novinarski konferenci delodajalcev dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Kot je navedel, pri zakonih, kot sta zakon o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi, ne želijo imeti le vloge statista.

“Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog in v takem težkem okolju ne moremo niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista,” je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Trobiš. Predstavniki gospodarstva po njegovih besedah pričakujejo enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu.

Med drugim jih moti, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek zakona o delovnih razmerjih, skrbi pa jih tudi, ker bo DZ danes po vetu državnega sveta po pričakovanjih vnovič potrdil neusklajen zakon o dolgotrajni oskrbi. Brez posvetovanja je bila sprejeta novela zakona o dohodnini, obravnavali niso pravilnika o poklicnih boleznih, še vedno ni napovedanih ukrepov za izboljšanje položaja gospodarstva glede čezmejnega izvajanja storitev, je navedel.

Rešitve se po njegovih besedah sprejema parcialno, gospodarstvu pa se nalaga nove finančne in administrativne obremenitve.

“Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in ne more biti konkurenčno. Gospodarstva vlada ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, ampak se zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno,” je opozoril Trobiš.

Delodajalske organizacije so se zato po njegovih besedah odločile izstopiti iz ESS, in sicer vse dotlej, “dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS”.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je dejal, da jih poleg kršenja pravil socialnega dialoga motijo finančne posledice določenih zakonov, posebej reformnih, saj je gospodarstvo že sedaj visoko obremenjeno s prispevki. Industrijska proizvodnja v Sloveniji pada in treba bi bilo ukrepati, saj bo manjše povpraševanje iz Nemčije pomenilo še nadaljnje krčenje, je opozoril.

Želijo imeti celovito sliko finančnih posledic reformnih predlogov. “Dokler te celotne slike ne bomo imeli, ne bomo za noben reformni zakon pristajali na to, da se gospodarstvo dodatno obremenjuje s prispevki. Nič nimamo proti, da se določen prispevek poveča, a mora temu analogno slediti znižanje prispevkov za kakšno drugo dejavnost,” je dejal Šimonka.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izrazil upanje, da so sposobni ponovno vzpostaviti socialni dialog in popraviti napačne korake. “Spremembe, ki so potrebne, je treba sprejemati celostno in tako, da to na koncu za gospodarstvo ne predstavljajo dodatnih obremenitev,” je dejal.

“Obrtniki in podjetniki nismo odpirali svojih lokalov, obratov, podjetij zato, da jih bomo jutri – tj. v času trajanja mandata neke vlade, naj bo to leva ali desna – zapirali,” je poudaril Cvar.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je dejal, da je izstop iz ESS poziv k dialogu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je sicer nujno potreben, je po njegovih besedah slab, na kar da kaže tudi ogromno vloženih dopolnil. Predvideva velike dodatne finančne obremenitve, predvsem za podjetnike, dodatno obremenitev je pričakovati tudi glede na predlog pokojninske zakonodaje. In gospodarstvo glede na ostalo Evropo ne bo konkurenčno, je opozoril.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila slabšanje stanja gospodarstva in dejala, da v trgovini prihodki pomembno zaostajajo za odhodki, tako da trgovina “takšnega gospodarskega stanja prav dolgo ne bo več vzdržala”. Glede prehranske draginje je menila, da bi se bilo bolje kot spremljati cene osredotočiti na zvišanje samooskrbe. Ne razume, zakaj se država s prodajalci naftnih derivatov ni mogla dogovoriti glede pokrivanja škode v času regulacije cen, ko so trgovci derivate prodajali po nižji ceni, kot so jih kupovali. Zaradi učinka dodatnih obremenitev in inflacije pričakuje velike pritiske na zvišanje plač, težave so tudi pri zaposlovanju tujcev.

Poudarila je, da po tistem, ko so bila kršena pravila ESS in so imeli v dialogu le vlogo statista, kot vodje delodajalskih organizacij ne želijo prevzemati odgovornosti, tako da je ta sedaj veliko večja na strani vlade in tudi sindikatov. “Tako eni kot drugi naj razmislijo, ali smo delodajalci vreden partner, da nas povabijo za skupno mizo in da vsi skupaj najdemo moč za kompromisne rešitve,” je dejala.

Št. komentarjev: 2
  1. vasko pravi

    Kraužl bauc res misli da je sončni vladar. Padec na realna tla bo hud in boleč.

  2. alojz pravi

    Svobodnjake ste izvolili, zdaj pa jih glejte in jim dajte še svoje denarnice. Bedaki! Eni in drugi.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen