V Rusiji vračanje v normalo, Prigožin s prvimi opravičili po uporu skupine Wagner, zaenkrat odhaja v izgnanstvo v Belorusijo

Stanje v Rusiji se je danes umirilo, potem ko so pripadniki ruske najemniške vojske Wagner v soboto začasno sprožili upor. V Moskvi so odpravili protiteroristične ukrepe, prvič po uporu pa so se v javnost oglasili ruski predsednik Vladimir Putin, obrambni minister Sergej Šojgu in vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin.

Ruski predsednik je danes nastopil v prvem video nagovoru od začetka upora skupine Wagner. V njem je nagovoril mladinski forum, imenovan Inženirji prihodnosti, in pohvalil podjetja za njihovo stabilno delovanje v luči “hudih zunanjih izzivov”.

Šojgu, osrednja tarča upora, se je medtem pojavil na ruski državni televiziji, ki je predvajala posnetek ministra med obiskom na poveljstvu ruske vojske, domnevno v Ukrajini. Tam se je srečal z vodjo ene od enot ter izpostavil “veliko učinkovitost pri odkrivanju in uničevanju” ukrajinskih oborožitvenih sistemov in vojakov.

V prvem zvočnem sporočilu, odkar je konec tedna preklical upor, pa je Prigožin upor Wagnerja označil za protest, s katerim je skupina želela pozvati k odgovornosti ruske uradnike, ki “so s svojimi neprofesionalnimi dejanji zagrešili ogromno število napak”. Kot je dejal, cilj ni bil strmoglavljenje vlade.

Opozoril je, da je pohod proti Moskvi pokazal zelo resne varnostne težave v Rusiji, in obžaloval, da je Wagner streljal na ruske letalske sile. Prav tako je potrdil, da mu je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ponudil možnosti za nadaljnje delovanje skupine Wagner.

Podobno je danes dejal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je zatrdil, da bo Wagner še naprej nadaljeval svoje operacije v Maliju in Srednjeafriški republiki. Lavrov je hkrati naznanil, da ruske oblasti preiskujejo morebitno vpletenost Zahoda v upor in dodal, da je v stik z Moskvo že stopila ameriška veleposlanica v Rusiji Lynne Tracy, ki je zanikala vpletenost ZDA.

V teku je sicer tudi preiskava Prigožina. Po poročanju ruskih medijev naj bi se preiskava pričela že v petek, preganjajo pa ga zaradi organizacije oboroženega upora.

S sedeža Wagnerja v Sankt Peterburgu so medtem sporočili, da delo kljub nedavnim dogodkom poteka kot običajno. Na Telegramu pa je skupina zapisala, da bo v Molkinu v jugozahodni ruski regiji Krasnodar ponovno potekalo novačenje novih članov. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass naj bi Wagner sicer že pričel novačenje v mestih Novosibirsk in Tjumen.

V odzivu na sobotno dogajanje je zunanja ministrica Tanja Fajon povedala, da “moramo sedaj biti pripravljeni na daljše obdobje nestabilnosti v Rusiji”. Ob tem je opozorila, da vojna v Ukrajini v vsej svoji razsežnosti kaže, kako nevarna je za celotno mednarodno skupnost.

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je opozoril na nevarnost vojne v Ukrajini, ki po njegovem mnenju načenja rusko vojaško moč in vpliva na politični sistem. Prepričan je, da je podpora Ukrajini pomembnejša kot kadarkoli prej in napovedal, da bodo na današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU potrdili povišanje zgornje meje sofinanciranja dobave orožja Ukrajini.

Potrebo po nadaljnji pomoči Ukrajini je danes v litovski prestolnici Vilnius izpostavil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Iz Pekinga pa so v nedeljo po srečanju kitajskega zunanjega ministra Qin Ganga z namestnikom njegovega ruskega kolega sporočili, da upor vidijo kot rusko “interno zadevo” in da še naprej podpirajo svojo sosedo pri ohranjanju nacionalne stabilnosti.

Enako stališče je danes podala tiskovna predstavnica ministrstva Mao Ning, pri čemer pa ni podala odgovora na vprašanje, če sta se na to temo že pogovarjala predsednika Vladimir Putin in Xi Jinping. Je pa danes s Putinom govoril iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki je glede na navedbe Kremlja v zvezi s sobotnim dogajanjem izrazil polno podporo ruskemu vodstvu.

Zaradi dogovora, po katerem naj bi Prigožin odšel v izgnanstvo v Belorusijo, je litovski predsednik Gitanas Nauseda v nedeljo pozval h krepitvi vzhodnega krila zveze Nato. Na njegov poziv se je danes odzval nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki je napovedal, da bo Nemčija v Litvi namestila dodatnih 4000 vojakov.

Stanje v Rusiji se je sicer od dramatičnih sobotnih dogodkov, ko je Prigožin po mesecih stopnjevanja napetosti sprožil upor proti vodstvu ruske vojske, nekoliko umirilo. V Moskvi, moskovski regiji, regiji Voronež in drugje, kjer so veljali, so odpravili protiteroristične ukrepe.

Prigožin: Cilj upora je bil preprečiti uničenje Wagnerja

Namen upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner je bil preprečiti njeno uničenje in ne strmoglavljenje vlade, je danes v svojem prvem zvočnem sporočilu, odkar je konec tedna preklical upor, izjavil vodja skupine Jevgenij Prigožin. Ob tem je še dodal, da je pohod na Moskvo pokazal zelo resne varnostne težave v Rusiji.

Prigožin je v 11-minutnem zvočnem posnetku upor Wagnerja označil za protest, s katerim je skupina želela pozvati k odgovornosti ruske uradnike, ki “so s svojimi neprofesionalnimi dejanji zagrešili ogromno število napak”, njegove besede povzema britanski BBC.

Prvi mož Wagnerja je poudaril, da je njegova skupina med pohodom prevzela nadzor nad vso vojaško infrastrukturo na poti, vključno z letalskimi bazami, in opozoril, da je pohod pokazal zelo resne varnostne težave v Rusiji. Obžaloval je, da je Wagner streljal na ruske letalske sile in dodal, da so se obrnili s pohoda proti Moskvi, da ne bi prelili krvi ruskih vojakov.

Sile Wagnerja naj bi sicer uživale podporo v mestih, skozi katera so napredovali v času upora. “V mestih so nas civilisti pričakali z ruskimi zastavami in simboli Wagnerja. Vsi so bili veseli, ko smo šli skozi,” je dodal.

Prav tako pa je potrdil, da mu je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ponudil možnosti za nadaljnje delovanje skupine Wagner, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zadnjih mesecih je Prigožin ruske oblasti in vojaško poveljstvo, zlasti obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba vojske Valerija Gerasimova, večkrat obtožil za neuspehe Rusije v Ukrajini. Po mesecih napetosti je v noči na soboto sprožil upor, ruski predsednik Vladimir Putin pa je upornike, ki so z juga Rusije krenili na pot proti Moskvi, obtožil izdaje.

Ko so bili pripadniki Wagnerja od Moskve oddaljeni približno 200 kilometrov, je tiskovna služba beloruskega predsednika sporočila, da je ta prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod. Zatem je tudi Prigožin sporočil, da se njegove sile vračajo v baze, češ da si ne želijo prelivanja krvi. Enako so kasneje sporočili iz Kremlja, kjer so zagotovili, da Wagnerjevih vojakov ne bodo kazensko preganjali, Prigožinu pa naj bi dovolili odhod v Belorusijo. Tisti pripadniki Wagnerja, ki niso sodelovali v uporu, naj bi imeli tudi možnost priključitve redni vojski.