Skoraj 40 zgodovinarjev za obeleževanje dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja kot koraka k medsebojnemu spoštovanju in spravi

1

Skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov se je oglasilo po ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Obeležitev tega dneva je po njihovem mnenju namreč “smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud, vidimo ga kot korak k medsebojnemu spoštovanju”.

Kot so zapisali podpisniki, med njimi Mitja Ferenc, Tamara Griesser Pečar, Milko Mikola in Alenka Puhar, so v zadnjih desetletjih in posebej zadnja leta nove raziskave in terenska odkritja morišč in grobišč dodatno razgalila žalostne razsežnosti komunističnega nasilja. “Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na deset tisoče žrtev,” so zapisali.

Ugotavljajo, da so bila v temelj nastajanja slovenske države vtkana prizadevanja za razkrivanje dotlej zamolčanih dogodkov in ljudi. “Razumljena so bila kot sestavina spravnih prizadevanj, brez katerih ne bi dosegli enotnosti, ki je bila ključnega pomena v času plebiscita, vzpostavljanja samostojnosti in osamosvojitvene vojne. Zato je julija 1990 potekala spravna slovesnost v Kočevskem rogu, kjer sta si država in Cerkev na najvišji ravni segli v roke, ne pa dejanski strani spora,” navajajo.

Ob tem pa z obžalovanjem ugotavljajo, da v naslednjih treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Obeležitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.

Spomnili so, da je po zakonu o popravi krivic država že priznala status žrtve komunističnega nasilja več kot 30.000 osebam, ki jim je bila po vojni protipravno odvzeta prostost, na podlagi zakona o denacionalizaciji pa je vrnila po vojni protipravno odvzeto premoženje blizu 40.000 osebam. “Z ukinitvijo nacionalnega dneva žrtev komunističnega nasilja je vlada vsaj simbolno zanikala obstoj teh žrtev, kar odraža velik primanjkljaj v spoštovanju osnovnih civilizacijskih norm,” so kritični.

Zato vlado pozivajo in prosijo, “naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogarkoli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost”. Zgodovinarji in raziskovalci, zlasti strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.

Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je razglasila tretja vlada Janeza Janše tik pred sestopom z oblasti, ko je že opravljala le tekoče posle. Odločitev je sprejela 12. maja lani in za spominski dan razglasila 17. maj. Vlada Roberta Goloba pa je letos le nekaj ur pred polnočjo sprejela odločitev o preklicu obeleževanja tega dne, kot razlog pa navedla, da je bila odločitev za ta dan sprejeta brez javne in strokovne razprave. Poteza je naletela na ostre kritike zlasti v aktualni opoziciji, čemur je sledila še ostrejša razprava na družbenih omrežjih.

Pod današnji poziv podpisani zgodovinarji sicer menijo, da je bil 17. maj kot dan spomina dobro izbran, saj so tega dne leta 1942 partizani v Iški pomorili več kot 50 civilnih oseb, večinoma romskih otrok in žensk. To je bil do tedaj največji posamični pomor slovenskega prebivalstva od začetka vojne, so navedli.

Število komentarjev: 1
  1. raft pravi

    Komuniste je treba justificirati!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen