Na posvetu o medvrstniškem nasilju pozvali k usposabljanju staršev in otrok glede reševanja konfliktov
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je v luči nasilja v šolah v zadnjih dneh pripravilo posvet o medvrstniškem nasilju na spletu, na katerem so sogovorniki pozvali k usposabljanju staršev in otrok o reševanju konfliktov. Opozorili so, da je spletno nasilje med mladostniki večinoma podaljšek tistega, ki se vsak dan dogaja v šolskih učilnicah.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je v nagovoru opozorila, da morajo biti starejši zgled otrokom, če hočejo, da se mladi na spletu obnašajo odgovorno in ne posnemajo slabih vzorcev. Ministrstvo po njenih besedah spodbuja uporabo novih tehnologij, “želimo si pa predvsem, da te tehnologije uporabljamo na odgovoren, varen in vključujoč način”.
Dejala je, da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno, proti nasilnežu pa naj ne ukrepajo z nasiljem. “Naša dolžnost je prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja,” je prepričana ministrica.
Psihologinja Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je na posvetu povedala, da je za medvrstniško nasilje vedno več razlogov. Nekateri temeljijo na genetskih dejavnikih, drugi so vezani na socialni kontekst ali makro dejavnike v družbi. Opozorila je, da medvrstniško nasilje vzdržuje problematična socialna dinamika v razredu, kar se zgodi, kadar vrstniški svet odrasli prepuščajo zgolj otrokom in vanj ne posegajo na način, da bi otroke učili, kako sobivati v heterogenem okolju, kot je šolski razred.
“Večinoma se to zgodi na prehodu v obdobje mladostništva, ko imajo mladostniki zelo veliko potrebo po tem, da so sprejeti, ali pa celo pomembni, priljubljeni, da imajo vpliv na druge” je dejala. Težava nastane, ko mladostniki izkusijo, da je vpliv na druge mogoče dosegati z medvrstniškim nasiljem, in ko v skupini razvijejo norme, da je agresivnost legitimen način, s katerim lahko “plezajo po razredni lestvici priljubljenosti”. “To popolnoma odpre vrata nasilju,” je opozorila Košir.
Starši naj se s svojimi otroki pogovarjajo že od malih nog, postavljajo meje, obenem pa naj bodo empatični in otroke sistematično učijo sobivati. V šolah pa je treba odpreti prostor za komunikacijo, opazovati, kako se otroci odzivajo na pogovor o nasilnem dogajanju in jim pokazati, da so učitelji relevantni sogovorniki.
Borut Čampelj z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je dejal, da trenutno prenavljajo kurikule, s projektom digitalni učitelj pa bodo usposabljali učitelje. Ob nasilju v šolah pa je po njegovih besedah treba poiskati vzroke in vključevati ne le šolsko svetovalno službo, ampak včasih tudi lokalno okolje, center za socialno delo, policijo in tožilstvo.
Vodja sektorja za digitalno vključenost na ministrstvu za digitalno preobrazbo Mojca Štruc pa je poudarila, da z digitalno preobrazbo izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev. Poudarila je, da je treba mlade ozaveščati o rabi tehnologije, saj jim “pogosto ni jasno, da ni prav, da ko vidiš nasilen fizični dogodek v živo, ne pristopiš in pomagaš, ampak da ga raje snemaš”.
Na posvetu so sodelovale tudi Helga Dobrin z ministrstva za notranje zadeve, svetovalna delavka na osnovni šoli Maja Keršič in Barbara Brečko iz Safe.si.