(Že obrisi nove koalicije?) Gibanje Svoboda, SD in NSi vložile predlog ustavnih sprememb imenovanja vlade. SDS: S tem bi se vzpostavil “kvazi predsedniški sistem”!

1

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v DZ vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesli na predsednika republike. Predlagane spremembe bi po njihovem mnenju prinesle bolj učinkovit in racionalen postopek imenovanja vlade. V SDS in v Levici spremembam v takšni obliki nasprotujejo.

Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti brez izredno tehtnih razlogov, enako kot denimo pri razglasitvi zakonov, je ob vložitvi predloga danes pojasnil vodja poslancev opozicijske NSi Janez Cigler Kralj.

S takšnim načinom imenovanja vlade bi po njegovi besedah odpravili tudi situacijo, ko ima Slovenija istočasno dva predsednika vlade, enega, ki je izvoljen, pa še nima svoje ministrske ekipe in drugega, ki je v odhajanju, ima ekipo, ki pa opravlja le še tekoče posle. “Proces bi se izčistil in tako bi vedno imeli predsednika vlade z ekipo in polnimi pooblastili,” je prepričan Cigler Kralj.

Predlog ustavnih sprememb sicer odpravlja možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade. To je predvsem odgovor tistim, ki imajo pomisleke, da predlog prinaša zmanjšanje pristojnosti ali nadzorstvene funkcije parlamenta, je dejal Cigler Kralj. “S tem, da se interpelacija postavi kot interpelacija celotne vlade, se bo nadzorstvena funkcija parlamenta povečala, kajti na interpelaciji, tudi če se bo nanašala samo na eno področje dela vlade, bo moral biti vedno prisoten tudi predsednik vlade, kar bo dalo nadzorstveni funkciji parlamenta večjo težo,” zatrjuje vodja poslancev NSi.

Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

“Cilj, smisel vsakih volitev je postaviti mandatarja in vlado in če bi vprašali ljudi, bi rekli, naj začnejo hitro delati, ne danes, že včeraj,” je o predlaganih spremembah dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Kot je še ocenil, predsednik vlade z izbiro ministrske ekipe prevzema odgovornost, zato je prav, da se administrativni birokratski postopki poenostavijo. V poslanski skupini pa so po njegovih besedah podali tudi pomislek, da bi tudi ministrski kandidati morali izpolnjevati določene pogoje, kot je denimo slovensko državljanstvo in nekaznovanost.

Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je poudaril, da se ustavo kot najvišji akt v Sloveniji spreminja s tresočo roko. Poslanci SD so tako prispevali podpise za začetek postopka spreminjanja ustave, a to še ne pomeni avtomatične končne podpore pri spremembah ustave, je opozoril. Njihovi pomisleki namreč gredo predvsem v smeri degradiranja nazorne vloge DZ.

Cigler Kralj je ob tem poudaril, da je NSi v postopek spreminjanja ustave stopila s pripravljenostjo na iskanje kompromisov. V luči pomislekov o krnjenju nadzorne funkcije parlamenta tako v predlogu ustavnih sprememb dopuščajo možnost ohranitve zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesni DZ.

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh pa za zdaj nimajo, saj SDS in Levica predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo.

V Levici sicer ne nasprotujejo začetku postopka za spremembo ustave in javni razpravi, nasprotujejo pa, da katerikoli predsednik vlade imel preveliko diskrecijo pri imenovanju in razreševanju ministrov, je pojasnil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Aktualna vloga, ki jo pri imenovanju vlade igra DZ, je po njihovi oceni pomembna predvsem v smislu vzdrževanja odnosov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti.

V SDS pa menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja “kvazi predsedniški sistem”, zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiseln pa ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Danes vložen predlog pa je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je ta nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je “očitno širša, kot smo mislili”.

Na vprašanje, ali smo glede na predlagatelje, priča obrisom kakšne nove možne koalicije, so sicer vodje vse treh poslanskih skupin odgovorili, da vsaka od strank ostaja v svoji koalicijski oz. opozicijski vlogi, ustavne spremembe pa da so projekt, ki mora presegati takšne delitve. Tudi Vatovec je zatrdil, da ustavne delitve presegajo delitev na opozicijo in koalicijo, ter da takšno sodelovanje ne prejudicira ostalih dnevnopolitičnih tem.

Število komentarjev: 1
  1. asdasd pravi

    Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen