Tiskani mediji tudi v Sloveniji v vse manj zavidljivem položaju, na ministrstvu naj bi določene rešitve predstavili maja

0

Tiskani mediji že od pojava spleta iščejo nove poslovne modele, v zadnjem času jih pestijo še visoke cene papirja in distribucije, tožijo. Mediji doma in v tujini sicer vsak na svoj način iščejo način za izhod iz težav. Na ministrstvu za kulturo zagotavljajo, da so določene rešitve za nastale izzive že oblikovali, javnosti jih bodo sporočili maja.

“Da, za tiskane medije smo pripravili rešitve,” je za STA poudaril v. d. generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu Blaž Mazi. Bolj natančen ni želel biti, saj jih bodo javnosti predstavili že kmalu. Znano pa je, da se je ministrstvo že ped časom povezalo z ministrstvoma za gospodarstvo in za finance in iskalo način za pomoč tiskanim medijem tudi v pogovorih z njima.

Stiskanje na časopisih prisotno že dalj časa

A visoke cene papirja in distribucije so v zadnjih mesecih le še nadgradile skrbi tiskanih medijev. Ti po pojavu spletnih medijev in družbenih omrežij iščejo poslovne modele, ki bi jim omogočile obstanek tiska na eni in dostop do mladih bralcev, navajenih digitalnih platform, na drugi strani.

Številni so v minulih letih zabeležili padce prodaje, izpad dobičkov pa v več primerih poskusili nadomestiti s poseganjem v odhodke. Tako so novinarske organizacije večkrat opozarjale na obsežna krčenja uredništev, ukinjanje dopisniške mreže in tudi kršitve pravic delavcev, novinarjev.

V osrednjih časopisih v Sloveniji, ki so vsi v zasebni lasti, je kolektivno urejanje pravic iz dela skozi podjetniške kolektivne pogodbe vse težje, novinarji so preobremenjeni, plače pa se že od leta 2009 ne usklajujejo z inflacijo, je ob tem za STA poudarila predsednica Sindikata novinarjev Dela Andreja Žibret Ifko.

Terenskega dela je po njenem opozorilu vse manj, zategovanja pasu pa vse več. Začetniki so prepuščeni sami sebi in nimajo mentorja, ki bi jih uvajal v delo. Delodajalce pa ne skrbi, da novinarji zapuščajo novinarski poklic, je kritična pred 3. majem, svetovnim dnevom svobode medijev.

O odhajanju novinarjev z Dela govorijo tudi podatki Sindikata novinarjev Slovenije. Medtem ko jih je leta 2017 na novinarskih delovnih mestih delalo 146, je bilo štiri leta kasneje takšnih 19 manj. A Delo ni edino. Tudi v drugih tiskanih medijih so v zadnjih letih beležili bodisi krčenje števila zaposlenih bodisi precejšnjo fluktuacijo.

Na področju tiskanih medijev prelomna sprememba lastništva

Po ugotovitvah Marka Milosavljevića s fakultete za družbene vede v Ljubljani so v sodobnem času denimo odpuščanja, padci naklade in prihodkov ter ukinjanja dopisništev sicer univerzalni vzorci povsod po svetu. Za Slovenijo je medtem značilna faza, ko je bilo lastništvo osrednjih časopisov v rokah delavcev. Zapletlo se je šele, ko so zaposleni prodali svoje delnice. Žrtve tega privatizacijskega procesa pa so nove generacije novinarjev.

Prav tako je za našo državo po njegovem pojasnilu značilno, da lastniki časopisov v veliki večini niso strateški. Ukvarjajo se z drugimi panogami, medije pa uporabljajo kot orodje za dosego drugih interesov. Nenazadnje je v svojih javnih nastopih kritičen tudi do sklada za pluralizacijo medijev, ki sredstva po njegovi oceni dodeljuje dvomljivim avtorjem in dvomljivim vsebinam.

Kapital si novinarje v kontekstu zatona časopisne industrije podreja tako, kot si podreja delavce nasploh, torej s tržno logiko, pa ugotavlja Branko Bembič iz Centra za proučevanje organizacij in človeških virov na omenjeni fakulteti, ki je skupaj z Igorjem Vobičem avtor razprave Koalicije preživetja v obdobju zatona časopisne industrije. V študiji primera družbe Dnevnik razkrivata proletarizacijo novinarjev.

Čeprav se je sindikat dejavno lotil organizacije vseh delavcev, ti niso nastopili kot enotna sila v razrednih bojih, ugotavljata. Menedžment je stopnjevanje konkurenčnih pritiskov v okoliščinah zatona časopisne industrije prevalil na zaposlene in jih hkrati izrabil za sklepanje koalicije preživetja, s katero je nevtraliziral razredno nasprotje in si ob postopnem ugašanju časopisnega podjetja zagotovil nadaljnjo akumulacijo. Delavci so po njunem opažanju pristali na nižje plače in slabše pogoje dela.

Problem tiskanih medijev zelo pereč tudi na evropski ravni

Problem tiskanih medijev je zelo pereč v evropskem prostoru, je za STA potrdila direktorica Evropske zveze novinarjev (European Federation of Journalists – EFJ) Renate Schroeder. Prav zato je zveza po njenih navedbah skupaj s partnerji 1. februarja začela projekt Lokalni mediji za demokracijo, ki ga podpira EU in bo trajal leto in pol. V tem okviru bodo lokalnim in regionalnim medijem ter medijem v posameznih skupnostih na območjih z omejenim dostopom do informacij pomagali finančno in organizacijsko.

Center za medijski pluralizem in medijsko svobodo (Centre for Media Pluralism and Media Freedom – CMPF), ki je eden od partnerjev, je medijskim strokovnjakom v 27 državah članicah že poslal vprašalnik glede težav medijev v sodobnosti.

Del javnosti v Avstriji pa je nedavno razburila napoved, da najstarejši dnevnik na svetu Wiener Zeitung, ustanovljen leta 1703, v tiskani obliki ne bo več izhajal vsak dan. Avstrijski parlament je v četrtek res potrdil odločitev o prenehanju njegovega izhajanja v zdajšnji obliki. Po skoraj 320 letih se tako v tiskani različici s trga umika eden najstarejših dnevnih časopisov na svetu, ki se seli na splet, v papirni obliki pa naj bi izhajal le še približno enkrat ne mesec.

Ko je v javnost prišla vsebina zakonskega predloga, so v EFJ načrte avstrijske vlade ocenili kot udarec medijskemu pluralizmu in kakovostnim informacijam v Avstriji. Pridružili so se avstrijskemu sindikatu, ki zastopa novinarje, pri pozivih avstrijskim poslancem, naj zakonski predlog zavrnejo.

Časnik bo izgubil veliko prihodkov, saj je tri četrtine javnih sredstev namenjenih tiskani izdaji. Posledice tega zmanjšanja sredstev naj bi na svojih plečih občutilo 100 zaposlenih, so zapisali v EFJ.

Tudi drugi mediji se zatekajo k digitalizaciji

Tudi številni drugi mediji vidijo izhod iz stiske v digitalizaciji. Neodvisnemu francoskemu preiskovalnemu spletnemu časopisu Mediapart, ki ga je leta 2008 ustanovil nekdanji glavni urednik pariškega časnika Le Monde Edwy Plenel in izhaja v francoščini, angleščini in španščini, delovanje omogoča 220.000 naročnikov. Tako jim ni treba objavljati oglasov, prejemati javne podpore in sklepati komercialnih partnerstev, je na mednarodnem novinarskem festivalu 2023, ki je med 17. in 21. aprilom potekal v italijanski Perugii, povedala generalna direktorica Mediaparta Cecile Sourd.

Mlajše občinstvo, ki ga številni mediji vidijo kot trd oreh pri privabljanju novih naročnikov, pa po njenih besedah pridobivajo preko YouTubea in Twitcha.

Neodvisna južnoafriška spletna publikacija z novicami in tedenski tiskani časopis Daily Maverick, ki pridobiva nove bralce na Facebooku in s spletnim novičnikom, gradi na širjenju članstva. Veliko potenciala vidijo v lokalnih temah, ki so jih v Južnoafriški republiki podcenjevali, je v Perugii dejal soustanovitelj tega medija Styli Charalambous. Nenazadnje se bodo po njegovi napovedi ukvarjali s snemanjem dokumentarnih oddaj in izdajanjem knjig.

Zavrača trditve, da mladih ne zanimajo novice. Še kako jih zanimajo, vendar pa jih je treba posredovati v drugačnem formatu in na drugačen način, uporabiti je treba več vizualnih elementov, je pozval. Po njegovem prepričanju bi se novinarji lahko bolj potrudili in prišli ljudem bolj blizu ter prilagodili ustaljene načine podajanja novic potrebam, ki jih imajo uporabniki.

Ameriški Vox v lasti medijskega podjetja Vox Media medtem po besedah soustanoviteljice Voxa Melisse Bell razvija razlagalno novinarstvo. Prizadevajo si, da bi informacije umestili v širši kontekst in pogledali nanje z zgodovinskega in družbenega vidika. Hkrati želijo predstaviti možne rešitve predstavljenega problema, ne pa pustiti v uporabnikih občutka, da ni pomoči in da je vsega konec. Prav tako želijo dati prostora tistim, ki se počutijo neslišane, in razkrivati teme, s katerimi se ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju.

Držijo se tradicije kakovostnega novinarstva z odgovornimi avtorji, ki pripravljajo poglobljene prispevke. To želijo po njenem zagotovilu prenesti tudi na mlajšo generacijo. Pri svojem poslovnem modelu pa se ne zanašajo le na en vir prihodkov, ampak se financirajo tako iz naročnin kot iz oglaševanja in sredstev spletnih platform, da ne bi ostali brez prihodkov, če bi kakšen od teh virov iz tega ali onega razloga usahnil.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen