Metod Berlec v komentarju Rdeče provokacije in politične razmere leto dni kasneje ocenjuje, da vladajoča koalicija ni pokazala večjih rezultatov ter da nekompetentnost nadomešča z “obujanjem partijskih revolucionarnih izročil ter izničevanjem pomena slovenske demokratizacije in osamosvojitve”. Kot edino resno alternativo vidi SDS.
“Znotraj Gibanja Svoboda je veliko nezadovoljstva z Golobovim nekompetentnim in zmedenim vodenjem vlade, a za zdaj med poznavalci obstaja ocena, da na kratki rok do kakšnih velikih premikov znotraj stranke ali razpada poslanske skupine še ne bo prišlo. Resni pretresi naj bi se začeli šele jeseni oziroma prihodnje leto, ko se lahko zgodi tudi Golobova zamenjava. Seveda pa je to odvisno tudi od intenzivnosti protivladnih protestov. (…) Sama poslanska skupina NSi je razdeljena, saj bi polovica njenih poslancev tudi uradno ‘skočila’ v vladajočo levo koalicijo, drugi del ne. Pri tem si stranka z dvojno igro zapravlja kapital, ki si ga je ustvarila z delovanjem v tretji Janševi vladi. Drugače je s SDS, ki se znova kaže kot edina resna alternativa vladajoči levi koaliciji.”