Opozicija v razpravi o interpelaciji ostra do (ne)dela Golobove vlade. Janez Janša: Od napovedanih reform vlade ostala le še reforma časovnic!

V opozicijskih poslanskih skupinah SDS in NSi so v razpravi o interpelaciji vlade Roberta Goloba kritični do njenega dela, med drugim ji očitajo neuspešnost zdravstvene in ostalih napovedanih reform. V SDS so ob tem napovedali, da bodo pripravili sklepe, ki bi vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja.

Muzej slovenske osamosvojitve je prejšnja vlada ustanovila z namenom ohranjanja in preučevanja kulturne dediščine, vezane na osamosvojitev, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SDS Franc Breznik. Trenutna vlada pa je muzej skupaj z muzejem novejše zgodovine združila v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. SDS nasprotuje, da v imenu muzeja ni več besede osamosvojitev, združitev pa da “predstavlja zgodovinski izbris in zgodovinsko napako”.

“Predlagatelji interpelacije o delu in odgovornosti vlade menimo, da je bila osamosvojitev dosežek enotnosti naroda, da si za to obdobje osamosvojitve Slovenije zasluži samostojen muzej, zato odločitev vlade o ukinitvi muzeja predstavlja norčevanje iz slovenske zgodovine,” je dejal Breznik.

Po njegovih besedah je vlada med svojimi prioritetami navedla, da bodo povrnili integriteto politikom, zagotovili politično stabilnost in povrnili zaupanje v demokratične institucije države. “Dosedanji rezultati vlade so v večini zavez, razen pri izpolnjevanju načrta razgradnje temeljnih ustavnih vrednot, daleč od obljub in ciljev, ki ste jih zapisali v programu za delo koalicije,” ocenjujejo v SDS.

Od nastopa vlade “smo bili priča razvrednotenju družine, razgradnji zdravstvene oskrbe, grožnjam podjetnikom, znižanju plač v gospodarstvu, znižanje splošne olajšave pri dohodnini, siromašenje velikega dela upokojenske generacije”, je povedal Breznik. SDS vladi očita tudi ukinitev urada za demografijo in neuspeh na področju zdravstva.

Breznik je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS dejal še, da je namen interpelacije pridobiti pisne in ustne odgovore vlade na naštete očitke in vprašanja. V SDS bodo nato oblikovali sklepe, ki bodo “vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja”.

V poslanski skupini NSi pa vladi očitajo kulturni boj. “Ta vlada je po našem mnenju zamudila priložnost, da pomiri politične in družbene konflikte,” je povedal poslanec Janez Cigler Kralj. Dodal je, da je simbol tega tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve.

Menijo, da ministrstvo za kulturo ob ukinitvi ni predstavilo resne vizije razvoja novega muzeja. “To gre v največjo škodo vrednotam slovenske osamosvojitve, saj nimamo več namenskega prostora, kjer bi se sistematično in centralizirano zbirali ter predstavljali zgodovinski viri iz tega zelo dragocenega obdobja,” so prepričani.

Tudi v NSi vlado kritizirajo zaradi zdravstvenega sistema, ki je “v resnih težavah”. Vladi očitajo, da je ustavila večino investicij v zdravstveno infrastrukturo, ki jih je zastavila prejšnja vlada. “Ambulante za neopredeljene so bile prvi gasilski ukrep te vlade v zdravstvu, ki je pa povzročil novo nezadovoljstvo, nova nesorazmerja in nove odhode zdravnikov,” je povedal Cigler Kralj.

Po njegovih besedah tudi interventni zakon za odpravo čakalnih vrst ni uspešen. Poudaril je, da vlada ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo le preoblikovala, iz prostovoljnega zavarovalniškega produkta pa da bo zdaj nastal obvezen prispevek za zdravstvo. “Po naši oceni vlada s tem na široko odpira pot pospešeni privatizaciji slovenskega zdravstva, ker bomo morali državljani še več storitev doplačevati iz svojega žepa,” menijo.

V NSi vladi očitajo upočasnjevanje postopkov za izgradnjo drugega bloka nuklearke in “s tem postavlja na kocko energetsko samooskrbo in neodvisnost Slovenije”. Vlado kritizirajo tudi zaradi kadrovanja, odstranjevanja žice na meji in odsotnosti napovedanih reform. Cigler Kralj je dejal, da obžalujejo, da poslanci ne bodo glasovali o konstruktivni nezaupnici, zato bodo med razpravo od vlade zahtevali odgovore.

Predsednik SDS Janez Janša je v obrazložitvi interpelacije zoper delo vlade Roberta Goloba izpostavil, da je bilo na začetku njenega mandata “slišati velike besede o reformah, po skoraj enem letu pa je od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic”. Nanizal je vrsto očitkov zoper vlado ter ocenil, da je Slovenija danes v krizi vrednot.

Janša je najprej spregovoril o pomenu osamosvojitve Slovenije. “Kadarkoli upravljavci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo in ta kriza slej ko prej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi. V krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi mnoge druge,” je dejal.

Opozoril je, da je aktualna vlada ob začetku mandata “obljubila vse mogoče”, a se je najprej lotila ukinjanja urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, s katerim se se je odpravila vrsta protibirokratskih ukrepov iz prejšnjega mandata.

Ob začetku mandata je bilo po njegovih besedah slišati velike besede o reformah. “Praktično ni bilo dneva, da vlada ne bi najavila kakšne reforme”, po skoraj enem letu pa ugotavljajo, da je “od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic, iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete”.

Od zdravstvene reforme smo doslej po njegovih besedah dočakali le ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija. Predlagana novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa po njegovih besedah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne ukinja, pač pa ga podržavlja. “To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva,” je dodal.

Ob začetku vladnega mandata je bilo slišati tudi “visokoleteče besede”, kako se bo življenje ljudi izboljšalo ter kako se bodo zagotovili enaki pogoji za življenje in razvoj po državi. “Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke,” je dejal in vladi očital ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo sredstev iz evropskih skladov dejansko omogočali hitrejši razvoj celotne države.

Vlada je po njegovih besedah najavljala tudi boljši dostop do javnih storitev, a je bil eden prvih ukrepov zakon, ki ga je pripravila civilna družba, s katerim se je “brisalo, kar se je dalo brisati”, vrnila pa se je vrsta birokratskih ovir, ki jih je prejšnja vlada odpravila.

Janša je spomnil, da se je že pred nastopom vlade Roberta Goloba slišalo ogromno očitkov o kadrovskih čistkah v času njegove vlade. A je bila takoj vložena novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero se članom programskega sveta “sredi mandata ukinja mandat”. Kot je dodal, je v parlamentarnem postopku tudi novela zakona o zavodih, ki po njegovem mnenju omogoča, da se mandati v javnih zavodih prekinejo ne glede na razloge.

V prejšnjem mandatu so se pojavljali tudi očitki vladi pod njegovim vodstvom o pritiskih na pravosodje, “te dni pa spremljamo stampedo pritiskov celo na ustavno sodišče”. Kot je dejal, je Golobova vlada napovedovala boj proti korupciji in kriminaliteti, doživeli pa smo zamenjavo ministrice za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, “ker nista bila dovolj brutalna pri čistkah v policiji”.

Eden največjih paradoksov te vlade pa so po njegovih besedah obljube o davčni reformi. “Najavljalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena,” je kritičen Janša.

V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov “za zatiranje slovenskega kmeta”. Kot zadnji tak poskus je izpostavil predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se “spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov”.

Glede očitkov, ki so jih slišali glede vložene interpelacije, pa je spomnil, da je v času prejšnje vlade tedanja opozicija vložila deset interpelacij. Kot je še poudaril, SDS interpelacije zoper vlado ni vložila kot konstruktivno nezaupnico, pač pa vladi ponujajo priložnost, “da se mogoče malo bolj realno pogleda v ogledalo, da vidi, kje je v tem polju paradoksov in dejansko začne delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata,” je še izpostavil Janša.