Arsenovič: Predloge za proračuna za 2023 in 2024 skušamo v največji možni meri upoštevati
Pred mariborskimi mestnimi svetniki je v četrtek drugo branje proračuna občine za letošnje in prihodnje leto, ki je razdelil mestno politiko. Župan Saša Arsenovič je danes poudaril, da poskušajo prejete predloge iz prvega branja v največji možni meri upoštevati, zato upa, da bosta proračuna tudi v drugem branju sprejeta.
Za drugo branje je letošnji proračun predlagan v višini 190,9 milijona evrov, kar je za okoli 1,7 milijona evrov manj kot v prvi obravnavi. Proračun za prihodnje leto pa je s 145,5 milijona evrov za 3,4 milijona višji od prvotnega predloga.
“Ves čas iščemo konsenz vseh svetniških skupin, ki imajo seveda različna mnenja, skupni imenovalec pa še vedno želim, da je razvoj in vsak dan boljši Maribor,” je na današnji novinarski konferenci povedal župan.
Pojasnil je, da je občina trenutno sredi investicijskega cikla, ko se izvajajo številni projekti, obenem pa je priča številnim podražitvam. “Ne moremo istočasno izvajati vseh projektov, obveznih nalog in neobveznih nalog, kot sta na primer kultura in materinski dom, in na drugi strani se ne zadolževati,” je izpostavil.
V predlogu proračuna tako ostaja za letos predvideno zadolževanje v višini 27 milijonov evrov, ki je v prvem branju konec februarja zmotilo številne svetniške skupine. Proti predlogu so bili takrat med drugim v drugi največji svetniški skupini Gibanje Svoboda ter v Listi Franca Kanglerja – NLS, a ta ni glasovala in je tako omogočila sprejetje proračuna v prvem branju.
Arsenovič zatrjuje, da so preučili vse predloge svetniških skupin in do drugega branja v predlogu letošnjega proračuna med drugim zvišali sredstva za kulturo in mladino za 296.000 evrov, za socialo za 109.000 evrov, za šport za 362.000 evrov in za investicijsko vzdrževanje šol za 231.000 evrov, dodatna sredstva pa so tudi za investicijsko vzdrževanje cest. Zaradi tega so znižali proračunsko rezervo, stroške notarjev in odvetnikov, investicijsko vzdrževanje upravnih stavb, odrekli pa so se tudi občinskemu časopisu in prenesli del sredstev za izgradnjo Centra Rotovž v naslednje leto. Zaradi slednjega in med drugim dodatnih sredstev za izgradnjo vodovoda na Kozjaku je proračun za 2024 višji od prvotnega predloga.
Tudi vodja občinskega urada za finance in proračun Mateja Cekić je zatrdila, da so poskušali v drugem branju slediti predlogom iz prvega branja. Glavni očitki so bili, da je proračun “prenapihnjen”, da so prihodki nerealno načrtovani, da je zadolževanje previsoko, po drugi strani pa da je premalo sredstev namenjenih za kulturo, šport, socialno in vzdrževanje cest, šol in vrtcev.
Predlagani obseg zadolževanja po njenih besedah ostaja enak predvsem zaradi tega, ker s tem zagotavljajo lastna sredstva pri projektih, ki so sofinancirani iz evropskih ali državnih sredstev. “Žal druge možnosti ni,” je dejala.
Župan je opozoril, da bo občina zaradi morebitnega nesprejetja proračunov imela težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Med drugim ne bo mogla črpati sredstev za investicije, zamaknile bi se izvedbe javnih naročil in razpisov za šport, kulturo in druga področja, je povedal.
Med spremembami, ki jih bo za drugo branje letošnjega proračuna predlagal sam, je dodanih 1,7 milijona evrov za cesto v Bresternici. Poudaril je, da nikoli ni bil namen ustavljati tega projekta, a da gre tu za javno naročilo, ki ga mora izvesti država. Ker ta postopka še ni niti začela, so občinska sredstva v ta namen sprva preložili na naslednje leto. “Daleč od tega, da bi bil kateri del mesta pozabljen,” je poudaril Arsenovič.
Ob tem je tudi izpostavil, da je le še sto dni do Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo konec julija gostil Maribor, a še vedno nimajo zagotovljenega državnega sofinanciranja za organizacijo.