Von der Leyen: Odnosi EU-Kitajska bodo močno odvisni od kitajske drže do vojne v Ukrajini
Nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko bodo močno odvisni od kitajskih stališč do ruske agresije v Ukrajini, je pred svojim obiskom v Pekingu danes povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za to, da se v odnosih s Kitajsko zmanjša tveganja, ne pa da se oddalji od nje.
“Kitajska drža do Putinove vojne bo odločilni faktor pri določanju nadaljnjih odnosov EU in Kitajske,” je von der Leyen povedala pred obiskom na Kitajskem, kamor se bo prihodnji teden odpravila skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Poudarila je, da je Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov odgovorna za zaščito načel in vrednot, ki so v srcu ustanovne listine ZN. “Kitajska mora odigrati konstruktivno vlogo pri doseganju pravičnega miru. Mir pa je lahko pravičen, samo če temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine,” je poudarila. Dodala je, da bo Kijev določil pogoje miru.
Kitajski predsednik Xi Jinping po njenih besedah ohranja “prijateljstvo brez meja” z Rusijo. Iz Xijevega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu pretekli teden je sicer videti, da se je dinamika v odnosu med tema dvema državama spremenila, je povedala.
“Ravnovesje moči v tem odnosu, ki je bilo v zadnjem stoletju večinoma na strani Rusije, se je prevesilo na Kitajsko stran,” je von der Leyen dejala na dogodku v organizaciji bruseljskih think-tankov European Policy Centre (EPC) in Mercator Institute for China Studies.
Xijev obisk v Moskvi sicer po besedah predsednice komisije kaže tudi na to, da si želi Peking vzpostaviti nov mednarodni sistem s Kitajsko v središču, kar bo morala EU upoštevati pri oblikovanju svojih odnosov z njo. Upoštevati bo morala tudi to, da Kitajska iz obdobja reformiranja in odpiranja prehaja v obdobje varnosti in nadzora, ki jima Peking daje velik pomen tudi na področju trgovine.
“Naši odnosi niso črni ali beli, tako da takšen ne more biti niti naš odgovor. Zato se moramo osredotočiti na zmanjšanje tveganj, ne pa se oddaljiti,” je povedala.
Tveganja v odnosih s Kitajsko je treba po njenem mnenju zmanjšati prek diplomacije. Pri tem je ključna odprta in iskrena izmenjava mnenj s kitajskimi oblastmi. “Nikoli ne bomo tiho glede skrb vzbujajočih vprašanj. Vendar pa verjamem, da moramo pustiti odprt prostor za razpravo o bolj ambicioznem partnerstvu in kako lahko zagotovimo pravičnejšo konkurenčnost,” je povedala.
V trgovinskih odnosih se sicer po njenem mnenju neravnovesja v korist Kitajske povečujejo, pri čemer trgovina z blagom in storitvami v večini koristi obema stranema in ne predstavlja tveganj. Vendarle pa na nekaterih področjih prinaša tudi tveganje za gospodarsko in nacionalno varnost, je dejala predsednica komisije.
“Zato mora poleg zmanjšanja tveganj prek diplomacije našo prihodnjo strategijo za Kitajsko sestavljati tudi zmanjševanje gospodarskih tveganj,” je poudarila.
Po njenem mnenju mora EU najprej poskrbeti za večjo konkurenčnost in odpornost lastnega gospodarstva in industrije, kar je namen nedavno predstavljenih zakonodajnih predlogov na področjih okolju prijaznih tehnologij in kritičnih surovin.
Poleg tega je treba bolje izkoristiti orodja, ki jih ima EU na voljo za preprečevanje nepravičnih gospodarskih in trgovinskih praks. Razviti pa je treba tudi nova zaščitna orodja v določenih ključnih sektorjih, kot so kvantno računalništvo, robotika, umetna inteligenca in biotehnologija.
Med načini za zmanjšanje gospodarskih tveganj pa je še okrepitev sodelovanja s partnerskimi državami, je povedala von der Leyen.
“Če želimo upravljati ta odnos in ga pripraviti za prihodnost, moramo to storiti skupaj,” je pozvala. “Močna evropska politika do Kitajske je odvisna od tesnega sodelovanja držav članic in institucij EU,” je poudarila. Obenem je izpostavila, da se je treba pogovarjati in sodelovati tudi s tistimi, ki na svet gledajo drugače.