Na 14. Pučnikovem simpoziju o novi kulturni vojni kot grožnji naši civilizaciji

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je v sodelovanju s Konrad Adenauer Stiftungom ter Evropsko platformo spomina in vesti danes v Slovenski Bistrici gostil 14. Pučnikov simpozij, na katerem so govorili o novi kulturni vojni kot grožnji naši civilizaciji. Govorniki v pojavu kulturnega marksizma vidijo strašnejši potencial kot v klasičnem marksizmu.

Med udeleženci pogovora je bi tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je dejal, da je današnji spopad vrednot znotraj zahodne civilizacije nekaj drugega kot nekoč. Po njegovem se je potrebno boriti ter stvari poimenovati s pravim imenom.

V luči slovenskih razmer je bil najbolj oster do stranke Levica, ki po njegovem kljub le nekaj poslancem določa ključne ukrepe aktualne vladne koalicije. Med te je uvrstil ukinitev urada za demografijo ter ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ob hkratnem postavljanju spomenika t.i. izbrisanim, pri čemer je slednje označil za eno največjih laži v sodobni slovenski zgodovini.

“Vse ostalo je govorjenje o reformah, ki jih bodo predstavili 1. aprila, če ne takrat, pa 1. junija in tako naprej. Ključna reforma v Sloveniji je tako prelaganje datumov, ko naj bi se kaka forma začela,” je dejal prvak največje opozicijske stranke.

Po njegovem gre torej za zajedanje nacionalne substance, proti čemer se je potrebno boriti predvsem tako, da tovrstne nevarnosti opazijo, jih prepoznajo ter se jih ne bojijo poimenovati zaradi neke politične korektnosti.

“Včasih je že to dovolj. Da nekoga, ki se razglaša za nevladno organizacijo, razkrinkaš, da to ni, pač pa da je njegov ustanovitelj minister vlade ter da je namen predvsem netransparentno vodenje in financiranje različnih kampanj,” je dejal.

Velik zaveznik te netransparentnosti so po njegovem tudi evropske institucije, saj so tudi za njih nevladne organizacije bistvo demokracije, čeprav gre za eno največjih stranpoti in orodij razgradnje demokratičnih institucij.

“Gre namreč za vladavino neizvoljenih. Deset mandeljcev zakolesari po trgih in se razglasi za glas ljudstva. Pa to niso. Glas ljudstva je poslanec, ki je prejel 5000 glasov, in je torej glas svojih volivcev,” je še dodal predsednik SDS.

V pogovoru so sodelovali še publicisti Žiga Turk, Dimitrij Rupel in Matevž Tomšič ter pravni strokovnjak za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov Andrej Fink.

Po mnenju Rupla je fronta proti kulturnemu marskizmu v Sloveniji prisotna že v tem trenutku, zato ne bi smeli popuščati v predstavljanju svojih stališč ter bi morali sproti odgovarjati na tiste stvari, ki se jim zdijo narobe.

Fink je dejal, da ne morejo biti najpomembnejše vrednote NOB pod okriljem komunistične partije, čeprav spoštuje fante, ki so šli v osvobodilno gibanje z najboljšimi nameni, a kulturni marksizem po njegovem želi vrednote postaviti na glavo.

Tomšič meni, da bo potrebno najti premišljene prijeme, kako se lotiti kulturnega marksizma, ki je trenutno razpreden že tako široko, zlasti v politiki, šolstvu, znanosti in medijih, da ga je težko premagati z enim zamahom. Po njegovem ni le desnica tista, ki se more temu zoperstaviti, pač pa bi to morali storiti vsi tisti, ki so zavezani dediščini evropske civilizacije.

Tudi po besedah Turka je potrebno braniti, kar je doseženo, hkrati pa se ne postaviti togo na okope, da se čisto nič ne sme spremeniti.