Katastrofalen potres z magnitudo 7,8 v Turčiji in Siriji zahteval več kot 2600 življenj

Jugozahod Turčije in Sirijo je danes prizadel katastrofalnem potres z magnitudo 7,8, ki je po začasnih podatkih zahteval več kot 2600 življenj, 1651 v Turčiji in tisoč v Siriji. Poškodovanih je več kot 13.000 ljudi, večina v Turčiji, pod ruševinami jih je še več tisoč. V Turčiji so razglasili sedemdnevno žalovanje.

Tla so se prvič stresla ob 4.17 po lokalnem času. Žarišče je bilo blizu turškega mesta Gaziantep, 60 kilometrov od meje s Sirijo, globina potresa je bila približno 18 kilometrov. Tresljaje je bilo čutiti na Cipru, v Libanonu in Egiptu, seizmologi pa so jih zabeležili celo na Grenlandiji.

Sledilo je več deset popotresnih sunkov, preden se je čez štiri ure zgodil nov potres z magnitudo 7,5. Žarišče je imel prav tako na jugovzhodu Turčije, štiri kilometre jugovzhodno od mesta Ekinozu na globini deset kilometrov.

V Turčiji je umrlo 1651 ljudi, 11.119 pa jih je bilo poškodovanih. Porušenih je 3471 stavb.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je žrtvam izrazil sožalje in pozval k enotnosti v državi. Do 12. februarja je razglasil enotedensko žalovanje.

Iz Sirije so ministrstvo za zdravje in reševalci z območij pod nadzorom upornikov sporočili, da je v potresih po začasnih podatkih umrlo skupno najmanj 1000 ljudi, 2453 pa je poškodovanih.

Najbolj prizadeta turška mesta so Gaziantep, Kahramanmaras, Adiyaman, Malatya in Diyarbakir, v Siriji pa province Alep, Latakija, Hama in Tartus.

V Turčiji zaradi potresa ne delujejo tri večja letališča, kar še dodatno otežuje dostavo nujne pomoči. V državi so v prizadetih regijah preventivno prekinili oskrbo z zemeljskim plinom in električno energijo. Šole v desetih mestih in provincah v Turčiji, ki jih je prizadel potres, bodo teden dni zaprte.

Oblasti v iraškem Kurdistanu so sporočile, da preventivno prekinjajo izvoz nafte prek Turčije in da ga bodo nadaljevali po končanem skrbnem pregledu naftovodov.

Raed Ahmed, ki vodi sirski potresni center, je povedal, da je bil to najmočnejši potres, ki ga je center doslej zabeležil. Naci Gorur, strokovnjak za potrese s turške akademije znanosti, pa je uradnike pozval, naj nemudoma preverijo, ali so jezovi v prizadetih regijah razpokani, da bi preprečili morebitne katastrofalne poplave.

Čeprav je Turčija med Slovenci priljubljena destinacija, slovenske turistične agencije v zimskem času ne organizirajo potovanj na območje, ki ga je ponoči prizadel potres. Na zunanjem ministrstvu pa so za STA povedali, da nimajo podatkov, da bi bil kak Slovenec v potresu prizadet. Ministrstvo sicer odsvetuje potovanja na jugovzhod Turčije.

Premier Robert Golob je na vladnem Twitter profilu zapisal, da ga je uničujoč potres pretresel. “Moje misli so z družinami in bližnjimi žrtev ter z ranjenimi v Turčiji in Siriji. Slovenija je pripravljena nuditi pomoč,” je zapisal.

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon sta izrekli sožalje prebivalcem obeh držav. “V mislih smo z družinami tragično preminulih. Ranjenim želimo uspešno okrevanje, reševalnim ekipam pa varno posredovanje,” je tvitnila Pirc Musar.

Vlada je nato na dopisni seji odločila, da bo Slovenija v Turčijo napotila tri strokovnjake v enoto EU za oceno stanja in koordinacijo. Napotitev je predvidena za obdobje od 14 do 21 dni z možnostjo podaljšanja in rotacije strokovnjakov.

Napotila jih bo v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, če se bodo tako dogovorili na koordinacijskem sestanku z Evropsko komisijo. V.d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da imajo vse pripravljeno za njihovo pot, tako da bi v primeru potrditve na EU lahko v Turčijo odšli že v torek.

Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije sta medtem že začela zbirati sredstva za pomoč prizadetim v potresu.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je sporočil, da je aktiviran satelitski sistem EU Copernicus, ki zagotavlja storitve kartiranja v nujnih primerih.

“Po smrtonosnem potresu, ki je zjutraj prizadel Turčijo in Sirijo, smo popolnoma solidarni z obema državama. Pripravljeni smo še naprej pomagati po svojih najboljših močeh,” pa je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v tvitu sporočil, da zavezniki Nata “mobilizirajo pomoč” po potresu. Turčija pa je zavezništvo uradno zaprosila za pomoč, med drugim za reševalne ekipe, opremo za nujno medicinsko pomoč in opremljene terenske bolnišnice.

Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Grčija, Nizozemska, Poljska in Romunija so po navedbah Lenarčiča že poslale reševalne ekipe. Hitro pomoč pa so napovedale tudi Nemčija, Španija, Italija, ZDA, Rusija, Velika Britanija, Indija, Iran, Izrael in Rusija. Pomoč je sicer ponudila tudi Ukrajina, ki naj bi bila pripravljena v Turčijo poslati “veliko skupino” reševalcev.

Turčija leži na enem najbolj potresno aktivnih območij na svetu. Ko je turško regijo Duzce leta 1999 prizadel potres z magnitudo 7,4, je umrlo več kot 17.000 ljudi.

Po mnenju strokovnjakov je bil potres še posebej smrtonosen in uničujoč zaradi kombinacije različnih dejavnikov, kot so čas, lokacija, slaba konstrukcija porušenih stavb in dejstvo, da se je zgodil na razmeroma mirni prelomnici. Bil je najmočnejši potres v Turčiji od leta 1939 in prizadel naseljena območja s pet milijonov prebivalcev.