Direktorica Evropskega centra za nalezljive bolezni poudarja pomen cepljenja
Direktorico Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) Andreo Ammon skrbi, ker so ljudje v nekaterih državah EU zadržani do cepljenja proti nalezljivim boleznim. Prizadevanje skupnosti pri pojasnjevanju pomena cepljenja je treba povečati, je prepričana. Stroka v Sloveniji gradi na tem, pa so zagotovili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Po svarilu direktorice ECDC, ki je na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji, ima lahko zadržanost do cepljenja negativne posledice na učinkovitost nacionalnih programov cepljenja. Temu botrujejo splošno nezaupanje v cepiva, dvom v varnost cepiva in okoliščine, povezane z njegovo dostopnostjo, je dejala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Zadržanost do cepljenja je zdaj po njenem svarilu na točki, ko lahko že ogrozi napredek pri zatiranju nalezljivih bolezni. Da bi bilo cepljenih več ljudi, sta po njenem mnenju potrebni ustrezna komunikacija in okrepljeno prizadevanje skupnosti. Tako bi lahko po njeni oceni prešli ovire, ki so se pojavile. Prebivalstvo je treba spomniti, kako pomembno se je cepiti, hkrati pa odgovoriti na vprašanja, ki jih postavlja, je pozvala.
Ob tem je po njenem pomembno, da so cepiva dostopna, cepljenje pa izvedeno v prijaznem okolju. Prav tako se je treba odzvati na napačne informacije, je opomnila. Vse to je po njeni oceni mogoče doseči le z dobrim sodelovanjem med vsemi deležniki, tako političnimi odločevalci, zdravstvenimi delavci in strokovnjaki, pa tudi novinarji. “Cepljenje je še vedno eden od najbolj učinkovitih ukrepov v javnem zdravstvu,” je opozorila.
Sodelovanje z ECDC je zelo pomembno, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg. Tudi pandemija covida-19 je po njenih besedah pokazala, da je potrebno okrepljeno sodelovanje med strokovnjaki s področja javnega zdravja, h kateremu pa je treba pristopiti celostno.
Predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je zagotovil, da priprave na odziv ob morebitnem novem izbruhu bolezni covida-19 ali izbruhu kakšne druge nalezljive bolezni nenehno potekajo. Kot ključno vidi, da je družba odporna proti pandemijam. To po njegovih besedah pomeni denimo, da se možnost preskoka virusa z živali na človeka zmanjša na najmanjšo možno mero.
Poleg tega je treba misliti na to, da bodo zgradbe zdrave in da bodo omogočile prezračevanje. Hkrati je treba zagotoviti zdravstveno in digitalno pismenost ter povečati zaupanje, gradnik zaupanja pa je komunikacija. “Ljudje morajo imeti informacije, potem pa se bodo sami odločili, kako naprej,” je dejal Fafangel, ki je član in predstavnik Slovenije v upravnem odboru ECDC.
Nacionalna koordinatorica za cepljenje na Centru za nalezljive bolezni NIJZ Marta Grgič Vitek je spomnila na nedavno objavljeno poročilo o stanju zaupanja v cepljenje v EU za leto 2022, ki kaže, da se je to na ravni unije vrnilo na raven pred pandemijo. Slovenija pa je na lestvici zaupanja splošne javnosti zasedla šele 23. mesto in je v primerjavi z letom 2020 nazadovala za tri mesta, medtem ko je bila še leta 2018 na 11. mestu.
V Sloveniji je precepljenost odraslih ne le proti covidu-19, ampak tudi proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoknim okužbam nizka, je dejala. K večjemu zaupanju bo morda prispevala platforma za spremljanje cepiv, preko katere bosta ECDC in Evropska agencija za zdravila (EMA) lahko izvajali neodvisne študije o učinkovitosti in varnosti cepiv. Tako bodo na ravni EU in na nacionalni ravni na voljo informacije o tem, kako cepiva delujejo v resničnem življenju, je pojasnila.