Podjetnik Majcenovič na sojenju vodilnim v Novi KBM očital prevaro pri hrvaških poslih

0

Sojenje nekdanjemu prvemu človeku Nove KBM Matjažu Kovačiču in soobtoženim zaradi domnevno spornih poslov s hrvaškimi nepremičninami se je na mariborskem sodišču nadaljevalo z zaslišanjema nekdanjega prokurista Multiconsulta Hinka Podgorška in ptujskega podjetnika Sama Majcenoviča, ki obtoženim očita, da so ga prevarali pri enem od teh poslov.

Majcenovič, ki se je v preteklosti ukvarjal predvsem z gradbenimi posli ter bil med drugim direktor in solastnik Gradbenega podjetja Ptuj, pa tudi mariborskega Konstruktorja, je že v preiskavi povedal, da je obtožene poznal iz različnih poslov njegovih podjetij, saj je imel večino računov odprtih prav pri takrat še drugi največji državni banki.

Na pobudo Danila Sitarja, v Novi KBM takrat predstavnika sektorja za naložbe za mala in srednja podjetja, s katerim sta se že dolgo poznala, se je srečal z direktorjem Multiconsulta Tomislavom Blagusom, še enim od obtoženih v omenjeni zadevi. Ta mu je načrte glede nepremičnin na Hrvaškem predstavil zelo velikopotezno, konkretno predvsem v zvezi s projektom Bili galeb na območju že zaprtega zadarskega kamnoloma.

Ker je bil v tistem obdobju čas konjunkture, v Zadru pa še ni bilo nobenega trgovskega središča, je Majcenovič presodil, da bi bil nakup 60.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča zanj lahko zanimiv, čeprav se, kot je izpovedal, tega posla ni lotil zaradi zaslužka, pač pa bolj zaradi dobrih odnosov z banko.

Kot je pojasnil, je bil posel vreden osem milijonov evrov, pri čemer je bilo dogovorjeno, da bo prevzel kredit, ki ga je Multuconsultu, sicer hčerinskemu podjetju Nove KBM, odobrila banka sama. Pri tem sam, razen kreditne vloge, ni rabil banki dostaviti nobenih dokumentov, prav tako ni opravil skrbnega pregleda družbe Bili galeb, ki je imela v lasti zemljišče v Zadru.

Šele, ko se je februarja 2007 začel dogovarjati za začetek projektiranja na tej lokaciji, je ugotovil, da ne bo šlo, saj da gre za že zaprt kamnolom, kupljen iz stečajne mase, ki ni bil nikoli saniran, zemljišče pa tudi ni bilo predvideno za gradnjo. Šele pozneje je izvedel, da ga je družba Multiconsult od prejšnjega lastnika kupila za 600.000 evrov, Nova KBM pa je podjetju zanj odobrila 5,4 milijona evrov kredita, medtem ko je sam prevzel obveznosti v višini osem milijonov evrov.

Ker so se, ko je postalo jasno, da iz projekta ne bo nič, odgovorni v banki začeli izmikati, je Majcenovič leta 2013 najprej kazensko ovadil Blagusa, nato pa tudi ostale s poslom povezane osebe. Kot je dejal, je sam v tem poslu bil oškodovanec, kar mu je priznalo tudi sodišče, zato je danes na obravnavo prišel v družbi odvetnika.

Obramba je njegovemu zaslišanju sicer nasprotovala, saj da njegova izpoved v preiskavi ni v ničemer povezana z obtožnico, ki se nanaša na odobritve osmih kreditov banke družbi Multiconsult v letu 2006 in nakupu nepremičnin na Hrvaškem, zato po njihovem mnenju Majcenovič, ki je obtožene na zaslišanju v preiskavi celo poimenoval za kriminalno združbo, v tem postopku ne more biti oškodovanec.

A kot je po naroku za STA povedala specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura, je njegovo današnje zaslišanje potrdilo tezo tožilstva, da Blagus pri domnevno spornih poslih s hrvaškimi nepremičninami ni delal na svojo roko, saj je bilo njegov odločanje omejeno na posle v vrednosti do 50.000 evrov, pač pa je pri tem imel glavno besedo nadzorni svet Multiconsulta, v katerem pa so bili tudi vodilni predstavniki banke.

Druga priča, Hinko Podgoršek, je bil na čelu KBM Fineka pred prihodom enega od soobtoženih Igorja Šujice, hkrati pa je bil tudi prokurist Multiconsulta od njegovega nastanka. A kot je Podgoršek danes povedal, si nikoli ni želel biti na tem položaju, zato je že leta 2005 prosil za razrešitev, ki jo je nato dočakal šele leta 2007.

Si je pa v omenjeni vlogi skupaj z Blagusom ogledal nekaj nepremičnin, ki so del tega postopka, med drugim zemljišča v Šibeniku in Zadru, pa tudi v Zdenčini nedaleč od Zagreba. Medtem ko je za prvi dve Blagusu dejal, da predstavljata potencial, o slednji ni imel mnenja, saj je bila, kot je dejal, v času njunega jutranjega prihoda tam zelo gosta megla.

Na povpraševanje zagovornikov Kovačiča in soobtožene nekdanje članice uprave Nove KBM Manje Skernišak, ali sta slednja kakorkoli vplivala na njegove odločitve, je to kategorično zanikal. Z vsemi obtoženimi je bil v času poslovnega sodelovanja v dobrih odnosih, je dejal, po upokojitvi pa se z njimi ni več srečeval.

Obramba je sicer tudi na zaslišanjih nekaterih prejšnjih prič, ki prihajajo iz banke, dokazovala, da vodilni nisi v ničemer vplivali na njihove odločitve glede odobritve kreditov, na kar pa Petan Žura odgovarja, da obtoženim tožilstvo sploh ne očita neposrednega vpliva na zaposlene, pač pa da so bili seznanjeni z okoliščinami glede hrvaških nepremičnin, a so kljub temu bodisi kot člani nadzornega sveta Multiconsulta ali kot člani kreditnega odbora podprli projekte in odobritev kreditov zanje.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen