Morawiecki ob dnevu holokavsta obtožil Putina, da gradi nova taborišča, EU medtem pripravlja vzpostavitev mednarodnega tožilstva za vojne zločine v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin med vojno v Ukrajini gradi nova taborišča, je ob današnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izjavil poljski premier Mateusz Morawiecki. Pri tem je poudaril, da lahko ponavljanje zgodovine preprečita solidarnost in dosledna pomoč Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Ob obletnici osvoboditve nemškega taborišča Auschwitz-Birkenau se spomnimo, da Putin na vzhodu gradi nova taborišča,” je Morawiecki zapisal na Facebooku, a pri tem ni navedel podrobnosti.
Holokavst je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno, ko so nacisti in njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov evropskih Judov, na milijone Sovjetov, več kot milijon Poljakov, na sto tisoče Romov, južnih Slovanov in invalidov, pa tudi več tisoč homoseksualcev.
Umore so večinoma izvajali s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih. Samo v taborišču Auschwitz-Birkenau, največjem in najbolj zloglasnem, so pobili več kot milijon ljudi.
Od leta 2006 se skladno z resolucijo ZN 27. februar, dan, ko je leta 1945 Rdeča armada osvobodila omenjeno taborišče, obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na lokaciji taborišča pa je danes potekala osrednja slovesnost, pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude.
Evropska unija pripravlja vzpostavitev urada mednarodnega tožilstva za vojne zločine v Ukrajini, je po današnjem neformalnem zasedanju pravosodnih ministrov v Stockholmu povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. To bo po njegovih besedah prvi korak za zagotavljanje odgovornosti za mednarodne zločine v Ukrajini.
“Ministrom sem pojasnil, da delamo na možnosti vzpostavitve urada mednarodnega tožilstva v Haagu v okviru skupne preiskovalne skupine ob podpori agencije Eurojust. To mednarodno tožilstvo bo koordiniralo zbrane dokaze, predvsem za kaznivo dejanje agresije,” je pojasnil Reynders.
Po njegovih besedah ne gre za formalno odločitev na ravni EU, ampak za operacionalizacijo zbiranja dokazov. Povedal je, da potekajo zadnje razprave, da bi se vsi strinjali.
To bo prvi korak za zagotavljanje odgovornosti za mednarodne zločine v Ukrajini, je še dejal Reynders.
Medtem pa se nadaljuje tudi razprava o vzpostavitvi posebnega mednarodnega sodišča ali pa hibridnega sodišča, pri katerem bi šlo za sodišče v Ukrajini z mednarodnih zastopstvom, je pojasnil komisar. Za vzpostavitev enega od teh sodišč bo potrebna čim širša mednarodna podpora, je zatrdil.
“EU mora biti pri tem enotna, nismo še tam, a smo naredili velik napredek,” je dejal o razpravi o tem naslednjem koraku iskanja odgovornosti za zločine v Ukrajini.
Ukrajinski pravosodni minister Denis Maljuska, ki je na zasedanju sodeloval prek videopovezave, je po besedah švedskega ministra Gunnarja Strömmerja pozval k praktičnemu pristopu k pregonu zločinov. Pomembno je zgolj, da se najde nek način, ki bo deloval v praksi, ni pa pomembno kakšen.
Komisar je povedal še, da je bilo doslej v Ukrajini dokumentiranih skoraj 65.000 primerov, pri katerih bi lahko šlo za mednarodne zločine. 14 članic EU pa je sprožilo nacionalne preiskave tovrstnih zločinov v okviru univerzalne jurisdikcije.
“Te številke kažejo, da imamo opravka z največjim obsegom dokumentiranih vojnih zločinov vseh časov,” je poudaril Reynders. Zagotoviti je treba, da ti zločini ne bodo ostali nekaznovani, je še dejal.
Državni sekretar na slovenskem pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes je v razpravi o pregonu vojnih zločinov v Ukrajini poudaril pomen pogajanj za oblikovanje nove Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Diplomatska konferenca za sprejem konvencije bo v drugi polovici maja 2023 v Ljubljani.
Kot so navedli na pravosodnem ministrstvu, bo pri preiskavi in pregonu tovrstnih kaznivih dejanj pomembna tudi koordinacijska vloga agencije EU za pravosodno sodelovanje Eurojust.
Vlogo Eurojusta pa bi bilo treba po mnenju državnega sekretarja okrepiti tudi pri prenosu kazenskih postopkov iz ene države članice v drugo.
Reynders je povedal, da je na današnjem zasedanju prejel veliko podporo ministrov za izboljšanje postopkov za prenos postopkov. Napovedal je, da bo komisija aprila predstavila nov mehanizem na tem področju.