[Vzpostavlja se trend avtoritarnega legalizma] Po mnenju pobudnikov ustavne presoje novele zakona o RTV lahko ima le-ta povsem nepopravljive posledice

Na ustavno sodišče je bila vložena pobuda za ustavno presojo novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), v kateri pobudniki s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele. Če izvajanje novele ne bo začasno zadržano, bi lahko nastale povsem nepopravljive posledice, menijo pobudniki.

Poleg prvopodpisanega predsednika dozdajšnjega programskega sveta RTVS Gregorčiča so pobudniki tudi dozdajšnji generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in dozdajšnji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija.

Pobudo so vložili, ker so z današnjim dnem, ko je novela začela veljati, v skladu s prehodnimi določbami prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia, in to brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov, je na današnji predstavitvi pobude dejal Gregorčič.

Po njegovih besedah so prepričani, da se s tem krši tako ustaljena praksa ustavnega sodišča kot sodna praksa sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ustavnemu sodišču predlagajo tudi javno obravnavo pobude.

Če izvajanje novele ne bo začasno zadržano, bi lahko po mnenju pobudnikov nastale povsem nepopravljive posledice. Pobudnikom bi bila na individualni ravni odvzeta funkcija zagotavljanja samostojnosti, neodvisnosti in avtonomnosti RTVS. Novela nadalje prekinja mandate pobudnikov in ukinja strukture, v katerih so delovali, denimo programski svet.

Vlada pa z novelo tudi ni temeljno uredila imenovanja posameznih članov novega sveta zavoda, je opomnil Gregorčič. Glede na to se lahko zgodi, da pri izvajanju novele določeni novi upravičenci za imenovanje ne bodo mogli imenovati novih članov za daljše obdobje. Zavod bi bil lahko zato dlje časa brez organov upravljanja in nadzora v polni sestavi, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo izvajanje javne službe in s tem povzročilo dodatno kršitev 39. člena ustave, ki se nanaša na svobodo izražanja.

Ustavnemu sodišču so predlagali absolutno prednostno obravnavo, je povedal.

Avtor pobude, pravnik Matej Avbelj je pri pripravi pobude sodeloval, ker je zaznal, da se v Sloveniji vzpostavlja trend avtoritarnega legalizma. Vlada namreč skuša po njegovih besedah poseči v javni medij tako, da z novelo spremeni njegovo vodstveno, upravljavsko in nadzorstveno strukturo. To želi storiti tako, da z ukinitvijo ali preoblikovanjem organov še pred iztekom prekine mandate posameznikom, ki so te organe sestavljali.

Tako ravnanje pomeni kršitev slovenske ustave in evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je prepričan. To po njegovih besedah izhaja iz ustaljene prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, gre pa tudi za ravnanje v nasprotju s pravom EU, je poudaril.

Iz evropskega prava po njegovih besedah izhaja, da so mandati oseb, primerljivi mandatom v organih RTVS, varovani pred zakonskimi posegi oblasti. Razreši se jih lahko le po postopkih, veljavnih pred spremembo zakonske ureditve, in v katerih jim je zagotovljeno pravno varstvo, je opozoril.

Novela zakona o RTVS, potrjena na novembrskem referendumu, je začela veljati danes. Z današnjim dnem je tako prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjema radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.

Novi svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.

Predsednika uprave bo v skladu z novelo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa bodo izvolili zaposleni na zavodu.