Skupinski del mundiala predvsem z azijskimi presenečenji, največji razočaranji Belgija in Nemčija

Skupinski del nogometnega svetovnega prvenstva v Katarju je postregel s številnimi presenečenji. Med temi v pozitivnem smislu najbolj izstopa uvrstitev treh reprezentanc, članic azijske celinske zveze, med najboljših 16 ekip, kar se je zgodilo prvič. Kot največji razočaranji se predčasno domov vračata evropski velesili Belgija in Nemčija.

Na letošnjem mundialu je prvič v zgodovini nastopilo kar šest reprezentanc pod okriljem Azijske nogometne zveze (AFC). Poleg gostitelja Katarja, njegove sosede Savdske Arabije in Irana, ki so izpadli po skupinskem delu, še Japonska, Južna Koreja in Avstralija (slednja sicer kot država druge celine z azijskimi reprezentancami igra od leta 2006). Vse tri države so do napredovanja prišle prek favoriziranih ekip.

Azijci do napredovanja z zmagami nad evropskimi reprezentancami

SP v Rusiji pred štirimi leti je bilo sicer prvo, na katerem je nastopilo pet azijskih reprezentanc, saj so vse od leta 1998 na turnir bila praviloma uvrščena štiri azijska moštva, kar velja tudi za edino prvenstvo pred letošnjim na azijskih tleh, na Japonskem in v Južni Koreji leta 2002.

Na prvenstvu v Katarju se je tako prvič zgodilo, da so se v izločilne boje uvrstile kar tri reprezentance iz AFC. Pred tem so se samo dvakrat med najboljših 16 znašli dve azijski reprezentanci (2002 in 2010).

Bržkone najbolj presenetljiv podatek je, da so vse tri države za napredovanje v zadnjem krogu turnirja v Katarju premagale močne evropske reprezentance. Japonska je z 2:1 premagala Španijo, Avstralija z 1:0 Dansko, Južna Koreja pa z 2:1 Portugalsko. Japonci so pred tem že v 1. krogu skupinskega dela z 2:1 premagali Nemčijo.

Med tremi je Japonska uvrščena najvišje na Fifini lestvici na 24. mestu, sledita ji Južna Koreja na 28. in Avstralija na 38. mestu. Za primerjavo: Španija je sedma, Portugalska deveta, Danska 10., Nemčija pa 11. na Fifini lestvici.

V nadaljevanju še vedno “outsiderji”

Po nenadejanem uspehu tako velikega števila azijskih reprezentanc v skupinskem delu mundiala se odpira vprašanje, kako daleč lahko tokrat sežejo reprezentance s celine, ki v nogometnem svetu nikoli doslej ni odražala niti njene geografske velikosti niti dejstva, da na njem prebiva skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Samo enkrat doslej se je azijska reprezentanca prebila med najboljše štiri: leta 2002 je Južna Koreja na domačem prvenstvu v polfinalu klonila proti Nemčiji z 0:1 in na koncu osvojila četrto mesto. Med najbolj znanimi dejstvi mundialov pa je podatek, da so si vse svetovne naslove doslej razdelila moštva Evrope in Južne Amerike, skupaj 21, od tega 12 Evropa in devet Južna Amerika.

Čeprav apetiti med navijači Japonske, Južne Koreje in Avstralije nedvomno rastejo, pa jim stavnice ne pripisujejo veliko možnosti za osvojitev naslova. Japonski kot ekipi z največ možnostmi za takšen razplet spletna stran oddschecker.com, ki zbira kvote različnih stavnic, za končno zmago pripisuje možnost 80 proti 1, Južni Koreji 250 proti 1, Avstraliji pa kot največjemu “outsiderju” med reprezentancami v osmini finala kar 500 proti 1.

Največji favoriti po prvem delu ostajajo Brazilci s kvoto 2,3, Argentinci s kvoto 5 in Francozi s 5,5.

Ekipi Nemčije in Belgije največji razočaranji

Če sta Španija in Portugalska lahko poraza v zadnjem krogu skupinskega dela proti azijskim reprezentancam preboleli brez večjih posledic – Španci so sicer zaradi tega padli na drugo mesto v skupini – pa se je poraz proti Japonski izkazal za usodnega za Nemčijo.

Nemci so tako po SP v Rusiji pred štirimi leti še drugič doživeli dotlej tako rekoč nepredstavljivo usodo – izpad po skupinskem delu prvenstva. Veteran elfa Thomas Müller je razplet strnil z besedami: “To je absolutna katastrofa.”

To kljub temu, da Nemci na prvenstvu niso bili neučinkoviti, dosegli so šest zadetkov na treh tekmah. Veliko večje presenečenje, sodeč po Fifini lestvici, je izpad druge reprezentance sveta Belgije. Rdeči vragi so poleg skoraj nezaslišanega hitrega odhoda razočarali navijače doma tudi z izjemno neučinkovitostjo. V konkurenci s Kanado, Marokom in Hrvaško so dosegli zgolj en zadetek na treh tekmah.

Med presenetljive izide skupinskega dela prvenstva pa se je zapisala zmaga Maroka nad Belgijo z 2:0. Severnoafriška reprezentanca, 22. na svetovni lestvici, se je nato z zmago nad Kanado celo zavihtela na prvo mesto skupine E pred Hrvaško.

Doslej v Katarju 2,5 gola na tekmo in veliko sodnikovega dodatka

V Katarju je po 48 odigranih tekem od 64 predvidenih sicer povprečje doseženih zadetkov na tekmi pri 2,5 gola, kar je nekoliko manj od dolgoletnega povprečja 2,64 in povprečja iz Rusije pred štirimi leti, ko so gledalci na tekmi videli po 2,55 zadetka na tekmo.

Če število zadetkov ne odstopa bistveno od dolgoletnega povprečja, pa je bolj očitno precejšnje podaljšanje trajanja tekem na račun daljših sodnikovih (in tudi sodničinih) podaljškov. Po podatkih Mednarodne nogometne zveze (Fife) je povprečni dodatek na tekmo do 1. decembra trajal 10 minut.

Nekatera podaljšanja tekem so bila tudi bistveno daljša. Izstopalo je predvsem srečanje Anglije in Irana, ki je skupno po prvem in drugem polčasu imelo kar 29 minut dodatka.

Razlog za to je želja Fife za povečanje časa čiste igre, ki je po podatkih Fife na SP leta 2018, ko so prvič na prvenstvu uporabili sistem videosodnika Var, padel krepko pod 60 minut. Kot je na novinarski konferenci v Dohi v četrtek pojasnil vodja sodnikov na Fifi Gianluigi Collina, so sodniki v Rusiji rednem delu dodajali v povprečju šest minut in pol časa.

V Katarju pa so želeli pri Fifi z navodilom sodnikom doseči predvsem bolj pravično nadomeščanje časa zaradi poškodb in drugih prekinitev, je dodal Collina, ki je izpostavil tudi, da na daljše dodatke nekoliko vpliva tudi večje število dovoljenih menjav (vsaka ekipa jih ima letos pet namesto treh).