Ruska invazija na Ukrajino in z njo povezano dogajanje, kot je delna ustavitev dobave ruskega plina, imata hude posledice tudi za evropsko gospodarstvo. Med drugim se je okrepila energetska draginja, na katero je EU odgovorila z več izrednimi ukrepi. V letu 2023 se bo osredotočila na reformo trga elektrike in globalno konkurenčnost.
Ruska invazija na sosednjo državo močno vpliva na evropsko gospodarstvo. EU je proti Rusiji uvedla devet svežnjev sankcij, ki vključujejo številne omejitve na področju trgovine, tudi embargo na uvoz ruske nafte in naftne derivate. Moskva pa je v odziv v celoti ali vsaj deloma ustavila dobavo plina več kot desetim članicam unije.
Vse skupaj je privedlo do visokih cen energentov, kar je vodilo tudi v visoko inflacijo, ki je na ravni EU presegla deset odstotkov. Vrhunec so cene energentov, ki so sicer začele naraščati že v zadnjem četrtletju lanskega leta, dosegle poleti.
Evropska komisija je prve možne ukrepe za soočanje z naraščajočimi cenami predstavila že konec leta 2021, torej še pred začetkom invazije.
Maja je nato pripravila načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, v središču katerega so večja uporaba obnovljivih virov energije, manjša poraba in diverzifikacija dobav energentov.
Pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so sredi decembra dosegli dogovor o tem načrtu, vrednem 20 milijard evrov. Članice EU bodo lahko tako v svoje načrte za okrevanje dodale novo poglavje, v katerem bodo opredelile ključne investicije in reforme, ki jim bodo omogočile doseganje ciljev RePowerEU.
Še pred odhodom na poletne počitnice so se članice dogovorile tudi o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023. Uredba vključuje možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. A potrebe za to doslej še ni bilo.
Poleti, ko so cene elektrike in drugih energentov močno narasle, so se v EU, tudi iz Slovenije, okrepili pozivi k omejevanju cen na ravni EU. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je konec avgusta na blejskem strateškem forumu napovedala tako izredni poseg na trg elektrike kot tudi dolgoročno reformo zasnove delovanja tega trga.
Ministri za energetiko, ki so se samo v drugi polovici leta sestali osemkrat, so že konec septembra sklenili, da bodo države porabo elektrike zmanjšale za pet odstotkov v času, ko je ta največja. Uredba obenem vsebuje prostovoljno zmanjšanje celotne mesečne porabe elektrike za deset odstotkov.
Dogovorili so se še o omejitvi prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. Odločili pa so se tudi za uvedbo t. i. solidarnostnega prispevka, ki ga bodo plačevala podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju.
Potem ko so dogovore o teh ukrepih dosegli razmeroma hitro, je sledil najtrši oreh – cenovna kapica na zemeljski plin, za kar si je močno prizadevala tudi Slovenija.
Bruselj je sredi oktobra predlagal ukrepe za skupno naročanje plina, solidarnost pri oskrbi z njim in oblikovanje novega indeksa za oblikovanje cen tega energenta. V predlogu je bila tudi vzpostavitev mehanizma za omejevanje cen zemeljskega plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, a je vseboval zgolj načela, na katerih bi temeljil.
Zatem se je pritisk na komisijo, naj pripravi konkreten predlog, vse bolj krepil, za cenovni koridor za transakcije s plinom so se oktobra zavzeli tudi voditelji na vrhu v Bruslju.
Evropska komisija je sredi novembra vendarle predlagala, da se vzpostavi mehanizem, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Razlika glede na globalne trge bi morala znašati 58 evrov ali več.
A države članice s predlogom niso bile zadovoljne, en tabor, vključno s Slovenijo, je menil, da je zgornja omejitev previsoka, drugi pa se je zavzemal za več varovalk, ki bi zagotavljale nemoteno oskrbo s plinom.
Po treh zasedanjih ministrov za energetiko, med katerimi so se enkrat sestali tudi voditelji, so članice vendarle našle dogovor pri 180 evrih na megavatno uro, pri čemer gre za dinamično zgornjo mejo. Razlika glede na globalne trge bo morala znašati najmanj 35 evrov. Oba pogoja bosta morala biti izpolnjena tri dni. Dogovor vključuje tudi varovalke, ki bodo omogočile deaktivacijo mehanizma, če bo prišlo do motenj v oskrbi s plinom.
Slovenija je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra zadovoljna z doseženim dogovorom, saj bo mehanizem veljal za terminske pogodbe do enega leta in za vse regionalne plinske borze v EU.
Tako kot dogovori o prejšnjih ukrepih je tudi usklajevanje o tem pozitivno vplivalo na cene plina in elektrike. Potem ko je na primer cena plina konec avgusta poskočila na 320 evrov na megavatno uro, je proti koncu leta padla celo pod 100 evrov.
Po sprejemanju izrednih ukrepov pa EU zdaj čaka še reforma zasnove delovanja trga elektrike, ki jo bo komisija predstavila v prvem četrtletju prihodnjega leta. Prve ideje je članicam predstavila že v ponedeljek.
Visoke cene energentov so obenem oslabile globalno konkurenčnost evropskih podjetij. Bruselj je tako napovedal, da bo do konca januarja 2023 predstavil predloge na področju državnih pomoči, ki bodo podjetjem omogočili prehod na zeleno gospodarstvo. Te ukrepe načrtuje tudi v luči ameriške zakonodaje, ki pri zelenem prehodu daje prednost domačim podjetjem.
Globalna konkurenčnost EU in zeleni prehod sta med prioritetami švedskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta. Švedsko predsedstvo bo skušalo usklajen pristop k evropski konkurenčnosti zasidrati na vrh politične agende, zagotavljajo v Stockholmu.
Zaradi naraščajočih cen energije in tudi hrane pa se EU sooča z visoko inflacijo, ki je na ravni unije presegla deset odstotkov.
Komisija je konec novembra ob predstavitvi jesenskega svežnja evropskega semestra članicam evrskega območja priporočila, naj bodo ukrepi za soočanje z energetsko draginjo stroškovno učinkoviti, začasni ter omejeni na ranljive skupine in podjetja. Pozvala jih je, naj še naprej usklajujejo javnofinančne politike, da se bo inflacija vrnila k srednjeročnemu cilju dveh odstotkov.