Mineva 30 let od konstituiranja prvega sklica DZ; poslansko delo do sedaj opravljalo 946 različnih poslank in poslancev, SDS v hramu demokracije edina v vsakem sklicu DZ

23. decembra bo minilo 30 let od ustanovne seje prvega sklica DZ v samostojni Sloveniji. Na njej se je zbralo 90 poslancev, izvoljenih na volitvah 6. decembra 1992, prvi predsednik je postal Herman Rigelnik. Poslanci so takrat sprejeli začasni poslovnik, ki je urejal pravila delovanja DZ, pred DZ je prisegel tudi predsednik republike Milan Kučan.

Konstitutivna seja prvega sklica DZ je sledila drugim demokratičnim volitvam v samostojni Sloveniji in prvim v državni zbor, ki jih je na podlagi 81. člena ustave razpisal predsednik republike.

Novo ustavo samostojne države, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter določila DZ kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, je 23. decembra 1991 sprejela takrat še republiška skupščina.

Ta je delovala od maja 1990 do decembra 1992, torej do konstituiranja državnega zbora, njen predsednik – to mesto je zasedal France Bučar – pa je imel enako vlogo kot predsedniki DZ.

Na prvih volitvah v DZ, ki se jih je udeležilo 85,6 odstotka volilnih upravičencev, je z dobrimi 23 odstotki slavila LDS. Prestop parlamentarnega praga pa je takrat uspel še sedmim strankam, in sicer SKD, ZLSD, SNS, SLS, DS, Zelenim in SDS.

V prvem mandatu v poslanskih klopeh 101 poslanec, sprejeti 603 zakoni

90 novoizvoljenih poslancev se je na konstitutivni seji prvega sklica DZ zbralo 23. decembra 1992. Sejo je do izvolitve predsednika DZ Rigelnika vodil najstarejši poslanec France Bučar (DS). Funkcijo podpredsednika so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni).

V prvem mandatu DZ je poslanska mesta zasedla 101 oseba, od tega je bilo 14 poslank.

Poslanci so zasedali na 93 sejah, od tega 40 rednih in 53 izrednih, ki so skupaj trajale nekaj več kot 2000 ur. Sprejeti so bili 603 zakoni, ratifikacije in notifikacije ter 899 drugih aktov.

Poslanci so v tem mandatu podali 1761 poslanskih vprašanj in pobud, imenovali vlado pod vodstvom predsednika LDS Janeza Drnovška, izvolili dva predsednika DZ, po odstopu Rigelnika je to funkcijo zasedel Jožef Školč (LDS). V DZ je bilo vloženih tudi sedem interpelacij.

Klakočar Zupančičeva: Delujoč parlament je garant za ohranjanje politične stabilnosti in miru v državi

V 30-letni zgodovini državnega zbora pa je v poslanske klopi sedlo več kot 900 različnih poslancev, ki so skupno zasedali na skoraj 800 sejah in sprejeli več kot 4200 zakonov.

Parlamentu je v tem času predsedovalo 14 predsednikov, v sedanjem, devetem sklicu ga prvič vodi predsednica Urška Klakočar Zupančič.

Prva predsednica DZ je v prispevku v okviru projekta DZ 30 pogledov na 30 let, objavljenem na spletni strani DZ, ocenila, da je DZ v zgodovini slovenske samostojnosti sprejel številne odločitve, ki so izjemnega pomena za gradnjo demokratične, odprte in vključujoče družbe, pa tudi zaveze za delovanje Slovenije v mednarodni skupnosti. “To so odločitve, ki nosijo v sebi odgovornost za preteklost in zaveze za boljšo prihodnost,” je zapisala.

Ob tem je še izpostavila, da je delujoč parlament garant za ohranjanje politične stabilnosti in miru v državi ter za dosledno zagotavljanje in udejanjanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Bistvo parlamentarizma pa je po njenih navedbah soočanje različnih stališč. Izvoljeni predstavniki ljudstva se morajo po njenem mnenju zavedati odgovornosti, ki jim je zaupana, in častno zastopati državljane, kar pomeni, da bi morali biti v svojih besedah in dejanjih vzorni, neoporečni, objektivni in pošteni. “Zdrava parlamentarna demokracija brezkompromisno stoji na teh predpostavkah in na teh mnogokrat, žal, tudi pade,” še ugotavlja Klakočar Zupančičeva.

Na slavnostni seji ob 30-letnici DZ bo zaprisegla prva predsednica republike

V parlamentu so 30 let delovanja DZ in 30. obletnico prvih parlamentarnih volitev v samostojni državi pretekli teden že obeležili s slavnostno akademijo, v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani pa so pripravili razstavo, ki predstavlja 30-letno pot slovenskega državnega zbora.

Poslanci pa bodo 22. decembra 30. obletnico ustanovne seje prvega sklica obeležili tudi s slavnostno sejo, namenjeno obeležitvi prihajajočega dneva samostojnosti in enotnosti. Takrat bo pred poslanci zaprisegla tudi novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar.

DZ je sicer najvišji predstavniški in zakonodajni organ. Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Sem sodi sprejemanje sprememb ustave, sprejemanje novih ali noveliranih zakonov in drugih aktov, med njimi državnega proračuna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.

DZ opravlja tudi volilno funkcijo, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v državi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in njegove ministrske ekipe, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in članov računskega sodišča.

Slovenski parlament ima tudi nadzorno funkcijo. Poslanci odločajo o interpelacijah posameznih ministrov, o zaupnici ali nezaupnici vladi ter o morebitnem predlogu ustavne obtožbe predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrski ekipi.

30 let DZ v številkah: Več kot 900 različnih poslancev in blizu 800 sej zbora

V 30 letih delovanja DZ, ki se je prvič v samostojni Sloveniji sestal 23. decembra 1992, se je zvrstilo devet sklicev DZ, peti, šesti in sedmi mandat so se končali predčasno. Poslansko funkcijo je v tem času opravljalo 946 različnih poslancev, od tega 213 poslank. DZ je zasedal na skoraj 800 sejah, ki so skupaj potekale nekaj manj kot 16.000 ur.

V 30 letih je DZ vodilo 14 predsednikov, v sedanjem sklicu ga prvič vodi predsednica.

Poslansko funkcijo je po podatkih DZ, ki zajemajo stanje na dan 15. novembra 2022, opravljalo 946 različnih poslank in poslancev, od tega 213 poslank. Največ poslank je v parlamentarnih klopeh sedelo med letoma 2011 in 2014 v šestem sklicu DZ, in sicer 39, najmanj pa med letoma 1996 in 2000 v drugem sklicu DZ.

Nekateri poslanci so sodelovali v več mandatih. Najdlje je funkcijo poslanca po podatkih, objavljenih na spletni strani DZ, opravljal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, in sicer 9312 dni. Po dolžini poslanskega staža mu sledijo prvak SDS Janez Janša (6045 dni), ki mu je poslanski mandat zaradi drugih nezdružljivih funkcij v več mandatih miroval, ter poslanki SDS Eva Irgl (6461 dni) in Alenka Jeraj (5040 dni).

DZ se je v 30 letih sestal na 797 sejah, od tega je bilo 289 rednih in 508 izrednih. Skupaj so vse seje trajale 15.977 ur. Največ časa so v poslanskih klopeh presedeli poslanci sedmega sklica DZ, in sicer nekaj več kot 2100 ur, najmanj pa poslanci enega sklica pred tem, torej šestega, in sicer so v poslanskih klopeh presedeli 1103 ure.

Sprejetih je bilo 4231 zakonov, ratifikacij in notifikacij ter 4609 drugih aktov, na primer sklepov, odlokov, proračunskih aktov, deklaracij, resolucij in 11 ustavnih zakonov.

Na podlagi zakona o referendumski in ljudski iniciativi je bilo na DZ naslovljenih tudi več pobud ali zahtev za referendum, izvedenih je bilo 23 zakonodajnih referendumov.

Poslanci so predsednikom vlad in ministrom skupno zastavili 26.768 vprašanj in pobud. Najbolj aktivni so bili pri tem poslanci zadnjega, osmega sklica parlamenta, ki so skupno zastavili 6509 poslanskih vprašanj in pobud.

Zadnji sklic je prednjačil tudi po številu vloženih interpelacij, poslanke in poslanci so jih vložili 11. V 30 letih DZ je bilo do zdaj vloženih 55 interpelacij, dve v aktualnem, devetem sklicu parlamenta. Od vseh interpelacij so se sicer tri nanašale na delo vlade, druge na delo in odgovornost posameznega ministra. DZ je izglasoval tudi dve nezaupnici vladi, prvo vladi pod vodstvom takratnega prvaka SD Boruta Pahorja leta 2011, drugo pa dve leti za tem vladi pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.

Poslanci so v 30 letih imenovali tudi 15 premierjev, Janez Janša in Janez Drnovšek sta to funkcijo zasedla več kot enkrat.

DZ je odredil tudi 39 parlamentarnih preiskav, ki so se nanašale na zlorabe javnih pooblastil, politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, na ugotavljanje dejstev pri sumih zlorabe v različnih javnih sistemih. Sprejetih je bilo 12 končnih poročil.

Predlog obtožbe predsednika vlade ali republike pred ustavnim sodiščem je bil v DZ vložen sedemkrat, največkrat zoper premierja Janeza Drnovška. Noben izmed predlogov v DZ ni bil sprejet, zato je bil postopek končan.

Slovenski parlament je tudi dvakrat vodil parlamentarno dimenzijo predsedovanja Slovenije Svetu EU.

30 let DZ: Preboj v parlament uspel največ devetim in najmanj petim strankam

V 30 letih delovanja DZ se je zvrstilo devet sklicev parlamenta. V povprečju je po vsakokratnih parlamentarnih volitvah preboj v DZ uspel sedmim strankam. Največ, in sicer devetim strankam, je prestop parlamentarnega praga uspel na volitvah leta 1992 in leta 2018. V aktualnem sklicu pa v državnem zboru sedijo poslanci petih različnih strank.

STA objavlja sestavo dosedanjih devetih sklicev DZ.

1. sklic DZ: 1992 – 1996

predsednik DZ:
– Herman Rigelnik (od 23. 12. 1992 do 14. 9. 1994)
– Jožef Školč (od 16. 9. 1994 do. 28. 11. 1996)

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– LDS – Liberalno-demokratska stranka (kasneje Liberalna demokracija Slovenije)
– SKD – Slovenski krščanski demokrati
– ZL – Združena lista
– SNS – Slovenska nacionalna stranka
– SLS – Slovenska ljudska stranka
– SDSS – Socialdemokratska stranka Slovenije
– DS – Demokratska stranka Slovenije (kasneje Demokrati)
– SND – Slovenska nacionalna desnica
– Zeleni Slovenije (kasneje Zeleni – ekološko socialna stranka)

poslanske skupine, oblikovane med mandatom:
– Zeleni/LDS (oblikovana po združitvi strank LDS, Zeleni – ekološko socialna stranka, SSS in dela DS)

2. sklic DZ: 1996 – 2000

predsednik DZ:
– Janez Podobnik

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– LDS – Liberalna demokracija Slovenije
– SLS – Slovenska ljudska stranka
– SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije
– SKD – Slovenski krščanski demokrati
– ZL – Združena lista socialnih demokratov
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SNS – Slovenska nacionalna stranka

poslanske skupine, oblikovane med mandatom:
– SLS+SKD (oblikovana po združitvi strank SLS in SKD)

3. sklic DZ: 2000 – 2004

predsednik DZ:
– Borut Pahor (od 10. 11. 2000 do 9. 7. 2004)
– Franc (Feri) Horvat (od 12. 7. 2004 do 22. 10. 2004)

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– LDS – Liberalna demokracija Slovenije
– SDS – Socialdemokratska stranka Slovenije (kasneje Slovenska demokratska stranka)
– ZLSD – Združena lista socialnih demokratov
– SLS+SKD – SLS+SKD Slovenska ljudska stranka
– NSi – Nova Slovenija
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SNS – Slovenska nacionalna stranka
– SMS – Stranka mladih Slovenije

4. sklic DZ: 2004 – 2008

predsednik DZ: France Cukjati

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– LDS – Liberalna demokracija Slovenije
– ZLSD – Združena lista socialnih demokratov (kasneje Socialni demokrati)
– NSi – Nova Slovenija
– SLS – Slovenska ljudska stranka
– SNS – Slovenska nacionalna stranka
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev

poslanske skupine, oblikovane med mandatom:
– Zares (iz dela poslancev LDS)
– LIPA (iz dela poslancev SNS)

5. sklic DZ: 2008 – 2011

predsednik DZ:
– Pavel Gantar (od 15. 10. 2008 do 2. 9. 2011)
– Ljubo Germič (od 2. 9. 2011 do 21. 12. 2011)

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– SD – Socialni demokrati
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– Zares
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SNS – Slovenska nacionalna stranka
– SLS – Slovenska ljudska stranka
– LDS – Liberalna demokracija Slovenije

6. sklic DZ: 2011 – 2014

predsednik DZ:
– Gregor Virant (od 21. 12. 2011 do 28. 1. 2013)
– Janko Veber (od 27. 2. 2013 do 1. 8. 2014)

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– PS – Pozitivna Slovenija
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– SD – Socialni demokrati
– DLGV- Državljanska lista Gregorja Viranta (kasneje Državljanska lista – DL)
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SLS – Slovenska ljudska stranka
– NSi – Nova Slovenija

poslanske skupine, oblikovane med mandatom:
– ZaAB – Zavezništvo Alenke Bratušek (del poslancev PS)

7. sklic DZ: 2014 – 2018

predsednik DZ:
– Milan Brglez

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– SMC – Stranka Mira Cerarja (pozneje Stranka modernega centra)
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SD – Socialni demokrati
– ZL – Združena levica
– NSi – Nova Slovenija
– ZaAB – Zavezništvo Alenke Bratušek

poslanske skupine, oblikovane med mandatom:
– Levica (nastala iz dela poslancev Združene levice)

8. sklic DZ: 2018 – 2022

predsednik DZ:
– Matej Tonin (od 22. 6. 2018 do 23. 8. 2018)
– Dejan Židan (od 23. 8. 2018 do 3. 3. 2020)
– Igor Zorčič (od 5. 3. 2020 do 13. 5. 2022)

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– LMŠ – Lista Marjana Šarca
– SD – Socialni demokrati
– SMC – Stranka modernega centra (pozneje Konkretno)
– Levica
– NSi – Nova Slovenija
– SAB – Stranka Alenke Bratušek
– DeSUS – Demokratična stranka upokojencev
– SNS – Slovenska nacionalna stranka

9. sklic DZ: 2022 –

predsednica DZ:
– Urška Klakočar Zupančič

stranke, izvoljene v DZ na parlamentarnih volitvah:
– GS – Gibanje Svoboda
– SDS – Slovenska demokratska stranka
– NSi – Nova Slovenija
– SD – Socialni demokrati
– Levica