Fed ključno obrestno mero dvignil še za 0,5 odstotne točke
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je danes v boju z visoko inflacijo in v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero zvišal za 0,5 odstotne točke. Ta je sedaj na ravni od 4,25 do 4,50 odstotka, kar je najvišje po letu 2007, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo znižati visoko inflacijo, ki se je letos povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih.
Rast cen se je sicer v ZDA v zadnjih petih mesecih upočasnjevala. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo so se cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, novembra na letni ravni zvišale za 7,1 odstotka, potem ko so se oktobra za 7,7 odstotka. Gre za najnižjo letno rast v zadnjih 12 mesecih.
FOMC je letos v devetih mesecih šestkrat zvišal ključno obrestno mero. Nazadnje jo je štirikrat zapored dvignil za 0,75 odstotne točke.
Omenjeni odbor je danes zaključil dvodnevno zasedanje, odločitve z zasedanja pa je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil Fedov predsednik Jerome Powell.
Centralna banka je hkrati z odločitvijo o obrestnih merah objavila nove ocene obetov gospodarske rasti, inflacije, stopnje brezposelnosti in politike višanja obrestnih mer, ki je neprijetno presenetila finančne trge in povzročila padanje borznih indeksov.
Fed je septembra napovedoval, da bo ključno obrestno mero letos povišal do 4,4 odstotka, prihodnje leto pa do 4,6 odstotka. Sedaj je za letos napovedal isto, za prihodnje leto pa povišanje mere na 5,1 odstotka, kar je bilo nepričakovano.
Glede gospodarske rasti Fed za letos napoveduje 0,5-odstotno rast, enako pa tudi za 2023, kar je manj od 1,2-odstotne, ki jo je Fed napovedoval septembra.
Inflacija bi naj bila letos 5,6-odstotna, kar je 0,2 odstotka več kot je Fed napovedal septembra. V letu 2023 pa naj bi se upočasnila na 3,1 odstotka in ne na 2,8 odstotka.
Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos 3,7-odstotna in ne 3,8-odstotna kot je Fed napovedal septembra, v letu 2023 ša naj bi se dvignila na 4,6 odstotka in ne le na 4,4 odstotka.
Soglasno sprejeta izjava Fomc med drugim pravi, da se je v zadnjih mesecih močno povečalo število delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala nizka. Inflacija ostaja visoka zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, povezanega s pandemijo, višjih cen hrane in energentov ter širših cenovnih pritiskov.
Ruska vojna proti Ukrajini povzroča ogromno človeških in gospodarskih težav. Vojna in z njo povezani dogodki prispevajo k pritiskom na rast inflacije in vplivajo na svetovno gospodarsko aktivnost.
Odbor je zelo pozoren na inflacijska tveganja in si zelo prizadeva, da bi inflacija ponovno dosegla ciljno vrednost dveh odstotkov, piše v izjavi.
Predsednik Feda Powell je na novinarski konferenci poudarjal, da je inflacija še vedno največja skrb in prednostna naloga centralne banke. Čeprav finančni trgi verjamejo, da je inflacija dosegla vrhunec in se bo umirjala, pa želi centralna banka videti bistveno več dokazov, da se res umirja.
“Potrebno bo bistveno več dokazov, da bomo verjeli, da je inflacija na trajni poti navzdol,” je dejal Powell in dodal, da so cenovni pritiski vidni pri številnih dobrinah in storitvah.
Za večino članov odbora Feda so tveganja inflacije še vedno povišana, Powell pa je dejal, da je zelo pomembno tudi to, da se pri potrošnikih zmanjšajo pričakovanja glede inflacije. Pričakovanja namreč tudi potiskajo inflacijo navzgor.