Predsedniška kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar sta soglasno obsodila sovražni govor in nedavne primere fizičnega nasilja. Izpostavljata pomen spoštovanja ustavno zagotovljenih pravic in ustavnega sodišča, ki mora biti strokovno. Ob vprašanju instituta opravičila predsednika Pirc Musarjeva razmišlja o spravi, Logar pa o krivicah na sodiščih.
Predsedniška kandidata opozarjata na nevarnost sovražnega govora
Nedavna napada na aktivistko Niko Kovač in poslanca Branka Grimsa sta obsodila oba predsedniška kandidata. Po mnenju Pirc Musarjeve se je v teh dveh primerih pokazalo, da lahko verbalno nasilje preide v fizično nasilje. O odgovornosti za razmah sovražnega govora mora pri sebi razčistiti tudi vsak politik, a največjo odgovornost za to po njenem mnenju nosi desna politika. “Ta je brutalna v svojem govoru, cinična, zajedljiva, vse je slabo, vse je grozno, kar ne razmišlja tako kot oni. Na levi je tega mnogo manj,” je ocenila. Politike zato poziva, naj pazijo na svoj govor, sama pa obljublja, da bo prvi zgled spoštljivega komuniciranja.
“Zdi se, kot da se je zalomilo v naši družbi in mislim, da bodo potrebni skrajni napori, da iz tega začaranega kroga, ki pelje samo navzdol, najdemo način, da četudi imamo diametralno nasprotna stališča, ta stališča lahko izrečemo in jih tudi lahko poslušamo,” pa je dejal Logar. Meni, da je morda ravno funkcija predsednika republike prva poklicana, da sproži to vseslovensko razpravo. Tudi Logar meni, da mora za strpno komunikacijo poskrbeti vsak pri sebi. “Pomembno je tudi, da se podpira vse iniciative zmernosti, ker vsaka podpora skrajnim idejam bo rodila samo še skrajnost na drugi strani,” je dodal.
Hkrati pa meni, da imenovanje nacionalnega koordinatorja za preprečevanje sovražnega govora, ki ga je napovedal predsednik vlade Robert Golob, ni prava rešitev. “Če se bo ta ideja razvila v smeri nekega splošnega cenzorja, ki bo posamezne besede označeval za sovražni govor, mislim, da bo zgrešila svoj namen,” pojasnjuje. Meni, da potrebujemo nacionalni konsenz, da tako ne gre več naprej.
Pirc Musarjevi se ideja o nacionalnem koordinatorju za preprečevanje sovražnega govora zdi dobra, je pa vprašanje, kakšne bodo njegove pristojnosti in kako se bo tega projekta lotil, opozarja. Politika mora po njenem mnenju poskrbeti tudi za ustrezno zakonodajo. Hkrati pa apelira na medije, ki po njenem mnenju nosijo “levji delež odgovornosti pri širjenju sovražnega govora”. Meni namreč, da bi morali forumi na internetnih portalih medijev postati uredniško urejevane vsebine.
Družbo znova delijo tudi spremembe družinskega zakonika
Sovražnemu govoru smo priča tudi ob spreminjanju družinskega zakonika, ki skladno z ustavno določbo izenačuje pravice istospolnih parov z raznospolnimi. Pirc Musarjeva pravi, da “se zdi, da smo v Sloveniji že presegli to, da se na istospolne gleda s sovraštvom”, bo pa morda potrebnega še malce več časa v zvezi z vprašanjem možnosti posvojitve otrok. Sama meni, da si prav vsaka od peščice sirot, ki so na voljo za posvojitev v Sloveniji, “zasluži ljubeče in zdravo družinsko okolje, pri čemer pa ni relevantno, kakšne spolne usmerjenosti sta starša”. Ob napovedih prizadevanj za referendum o tem vprašanju pa opozarja, da je odločba ustavnega sodišča jasna.
“Referendum o tem vprašanju ne bo možen, ker je ustavno sodišče odločilo,” pa je bil o tem vprašanju kratek in jasen Logar. Glasovanja v DZ, na katerem je SDS glasovala proti sklepu o nedopustnosti tega referenduma, se ni udeležil. Če bi glasoval, pa bi sklep o nedopustnosti referenduma podprl, je dejal.
Naslednji predsednik bo imenoval šest ustavnih sodnikov
Vprašanje varovanja ustavnih pravic je pomembno vprašanje za bodočega predsednika ali predsednico republike. Nanj predsednik lahko najbolj vpliva s predlaganjem ustavnih sodnikov. V prihodnjem mandatu se jih bo zamenjalo kar šest. DZ je za ustavno sodnico nedavno imenoval Nežo Kogovšek Šalamon, ki je Logar ne bi predlagal v imenovanje, saj bi predlagal nekoga drugega iz nabora treh kandidatov. Ne glede na to pa je poudaril, da je sestavo ustavnega sodišča treba spoštovati v dani sestavi. “Vsaka drugačna beseda bi izpodjedala zaupanje v ustavno sodišče, kot veste pa sam trdno podpiram gradnjo zaupanja v vse institucije državnosti na vseh vejah oblasti,” je dejal. Njegovo ključno vodilo pri imenovanju oz. predlaganju kandidatov za ustavne sodnike, pa tudi za ostale funkcije, bo predvsem poudarjanje strokovnosti.
“Če bom postala predsednica, bo moja glavna skrb imenovati šest visoko strokovnih in profesionalnih ustavnih sodnikov,” je dejala Pirc Musarjeva. Ne želi si govoriti o uravnoteženosti ustavnega sodišča. Prav tako si ne želi, da se nam zgodijo ZDA, kjer je polarizacija na vrhovnem sodišču, ki ima status ustavnega, pripeljala do tega, da se po petdesetih letih ponovno vračajo v “temnejše čase”, kar se tiče pravic žensk. “Na ustavnem sodišču ni prostora za ideologije in ga v mojem mandatu ne bo,” je poudarila in spomnila na besede novoizvoljene ustavne sodnice: “Moja ideologija so človekove pravice.”
Opravičilo predsednika kot korak h korektivu krivic v družbi
Ena večjih kršitev človekovih pravic je bil v preteklosti izbris dela prebivalcev. Aktualni predsednik Borut Pahor se je v imenu države opravičil izbrisanim, kar Pirc Musarjeva pozdravlja. “Prav je, da se je opravičil, morda prepozno, morda bi se lahko že kakšen predsednik prej,” je dejala. Na vprašanje, komu bi se sama opravičila, pa je dejala, da veliko razmišlja o spravi. “Iz srca si pa res želim, da se mladih generacij s tem ne zastruplja več, da povemo, kaj so zgodovinska dejstva na eni in na drugi strani,” je dejala. Zgodovine ne moremo spreminjati, sprava pa pride iz srca, poudarja.
“Bodite prepričani, da če bi se soočil z neko krivico, krivo sodbo, da bi nekdo po nedolžnem dolga leta sedel v zaporu, da bi se v tem primeru opravičil,” je na isto vprašanje odgovoril Logar. Na podvprašanje, ali bi se torej opravičil predsedniku SDS Janezu Janši, ki je bil po obsodbi v zadevi Patria v zaporu, nato pa je bila sodba razveljavljena, pa je odgovoril, da tam postopek še poteka in da predsednik republike ne komentira odprtih zadev. Zadeva je sicer tudi po odločitvi ustavnega sodišča zastarala. Kot nekaj, kar zahteva opravičilo predsednika, pa je Logar izpostavil vprašanje založenih oporok, ki so po njegovem mnenju v nekatere družine prinesle veliko gorja.
V naslednjem mesecu bomo volišča obiskali še štirikrat
V politično pestri jeseni nas poleg drugega kroga predsedniških volitev čakajo še lokalne volitve in trije referendumi, na katerih bomo volivci odločali o prihodnosti Radiotelevizije Slovenija (RTVS), vlade in dolgotrajne oskrbe. Pobudnica vseh treh referendumov je stranka SDS. Da vso svojo energijo in pozornost posveča predsedniški kampanji, zato za udeležbo v referendumski kampanji ali v kampanji za lokalne volitve ne bo imel časa, pravi Anže Logar. Volivce bo nagovarjal k udeležbi na predsedniških volitvah.
Pirc Musarjeva pa volivce poziva k udeležbi na vseh glasovanjih. V lokalni samoupravi imajo po njenem mnenju ljudje možnost izvoliti nekoga, za kogar verjamejo, da bo za lokalno skupnost tudi nekaj naredil. Tudi referendum je vedno legitimen, pravi, saj ga naša ustava omogoča, o vsebini pa na koncu odločajo volivke in volivci.