Nekdanjo ameriško biotehnološko zvezdo in milijarderko Elizabeth Holmes so v petek na sodišču v Kaliforniji obsodili na več kot enajst let zapora zaradi prevare vlagateljev s startupom Theranos, ki naj bi revolucionarno spremenil zdravstveno diagnostiko in je bil nekoč vreden devet milijard ameriških dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Holmesovo je po trimesečnem sojenju porota januarja spoznala za krivo v štirih točkah obtožnice, ki so se nanašale na zavajanje investitorjev z namenom zagotoviti vlaganje v domnevno revolucionaren sistem testiranja krvi. Holmesova je namreč trdila, da je zasnovala pripomoček za samotestiranje, ki bi lahko z le nekaj kapljicami krvi prepoznal številne posameznikove bolezenske težave.
Ameriški zvezni tožilci so zanjo zahtevali 15-letno zaporno kazen, danes pa jo je sodnik sodišča v San Joseju v ameriški zvezni državi Kalifornija obsodil na 135 mesecev zapora. Njeni odvetniki so že napovedali pritožbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tožilka Stephanie Hinds je po izreku sodbe dejala, da kazen “odraža drznost njene obsežne goljufije in osupljivo škodo, ki jo je povzročila”. “Skoraj desetletje si je izmišljevala in širila zapletene laži, da bi pritegnila množico vlagateljev, tako velikih kot majhnih, njena prevara pa je povzročila izgubo več sto milijonov dolarjev,” je izpostavila.
Ameriški okrožni sodnik Edward Davila je sicer odredil, da se bo Holmesova, ki je noseča, morala predati šele aprila prihodnje leto. 38-letnica je v solzah na sodišču dejala, da čuti globoko bolečino za tiste, ki so bili zavedeni v prevari. Njeni odvetniki pa so sodnika prosili za prizanesljivost in jo predstavili kot predano prijateljico, ki že skrbi za 15-mesečnega otroka, poroča britanski BBC.
Holmesova je pri 19 letih opustila študij na univerzi Stanford in ustanovila podjetje Theranos, katerega vrednost se je močno povečala, ko je trdila, da lahko izvede revolucijo na področju diagnosticiranja bolezni. Vendar tehnologija, ki jo je oglaševala, ni delovala in podjetje je bilo do leta 2018 razpuščeno zaradi tožb.
Verjeli pa ji niso le vlagatelji, ampak tudi številni mediji, saj se je mladenka, ki je bila pred 30. letom starosti nekaj časa najmlajša milijarderka, pojavljala na naslovnicah revij kot velika tehnološka vizionarka in “naslednji Steve Jobs”. Njena podoba se je začela rušiti, potem ko je Wall Street Journal prvi poročal, da njen revolucionarni sistem ne deluje, kot je bilo obljubljeno.
Tožilstvo je na sojenju z vrsto prič dokazovalo, da se je Holmesova zavedala pomanjkljivosti svoje tehnologije, a je vseeno zavestno zavajala investitorje in paciente. Med drugim je denimo lastnoročno na Theranosovo poročilo prilepila logotipe farmacevtskih velikanov Pfizer in Schering-Plough brez njunega vedenja, da bi tako povečala kredibilnost svojega podjetja.
Med pričami tožilstva so bili veliki vlagatelji v Theranos, med katerimi sta bila tudi Rupert Murdoch in Henry Kissinger, ter nekdanji prvi mož Pentagona Jim Mattis. Obramba pa je trdila, da je imela dobre namene, a ji je enostavno spodletelo.
Po oceni AFP je bila na sojenju na zatožni klopi v veliki meri sama narava dela v Silicijevi dolini. Ambiciozni podjetniki pogosto sledijo pravilu, po katerem naj bi se pretvarjal, da si uspešen, dokler ti tudi v resnici ne uspe. Tako z dobrimi idejami, za katerimi pa še ne stojijo delujoče rešitve, prepričujejo investitorje v vlaganje milijard dolarjev v upanju, da jim bo s tem uspelo zapolniti vrzeli. Zaradi neizpolnjenih obljub in izgubljenega denarja se jih sicer mora zagovarjati le peščica.